10. oktobra 2024 je bil na CPI organiziran posvet o vključevanju dijakov iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v poklicno in strokovno izobraževanje (PSI). Iz podatkov izhaja, da je v programe PSI vpisano veliko dijakov iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij, njihovo število narašča, tako da je bil namen posveta osvetliti težave z njihovim vključevanjem v vzgojno-izobraževalni proces. Poleg tega pa tudi okrepiti razumevanje vloge jezika pri učenju in položaja, v kateri se znajdejo dijaki, ki slabo ali ne razumejo učnega jezika, ter opremiti strokovne delavce za izvajanje jezikovno občutljivega poučevanja, pri katerem upoštevamo, da dijaki prihajajo iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij, ter tako spodbujamo vključenost ter socialno pravičnost za vse dijake.
Na posvetu so se zvrstili številni prispevki:
V uvodnem nagovoru je direktor CPI mag. Gregor Mohorčič poudaril pomen celostne podpore pri vključevanju dijakov priseljencev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Njihovo število v srednjih poklicnih in strokovnih šolah je namreč kar petkrat večje v primerjavi z gimnazijami.
Bronka Straus (MVI) je izpostavila, da je vsak učitelj tudi učitelj slovenskega jezika, ter poudarila pomen jezikovno občutljivega poučevanja.
Dr. Marina Lukšič Hacin je opozorila na sociološke vidike razumevanja dinamike v razredih in poudarila, da šola ne more biti edina inštitucija za integracijo dijakov – ključna je širša povezava deležnikov v lokalnem okolju.
Dr. Katica Pevec Semec je predstavila nova izhodišča za Smernice za vključevanje otrok, učencev in dijakov iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij ter poudarila pomen mreženja šol, učiteljev in lokalnih skupnosti.
Predstavljene so bile dobre prakse iz OŠ Livada Ljubljana, Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana, Biotehniškega centra Ljubljana in Strokovne šole tehniških strok Šiška, kjer so pripravili kartice z izzivi za šolske time, ki spodbujajo razmišljanje o delu z dijaki iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij.
Gradiva:
