Aktualni strateški dokumenti EU

Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost

Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost določa prednostne naloge politike in ukrepe, ki so z nadaljnjim spodbujanjem zelenega in digitalnega prehoda usmerjeni v povečanje zaposljivosti državljanov ter zagotavljanje znanj in spretnosti za delovno mesto. Pri uresničevanju potenciala načrta okrevanja za Evropo v prihodnje se novi program znanj in spretnosti naslanja na prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic, ki zadeva pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja.

»Vsakdo ima pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela.«
Načelo 1 evropskega stebra socialnih pravic

Znanja in spretnosti v zeleni in digitalni Evropi

Zaradi pandemije COVID-19 je na milijone ljudi v EU izgubili službo ali doživelo znatno izgubo dohodka. Poleg tega je pandemija še povečala že prej obstoječo vrzel v digitalnih znanjih in spretnostih ter pokazala, da so digitalne veščine bistvenega pomena v mnogih pogledih našega življenja. Zaradi zelenega in digitalnega prehoda, demografskih sprememb in sprememb na trgu dela bodo morali mnogi pridobiti nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta v različnih sektorjih ali izboljšati že obstoječe znanje.

V času, ko se Evropa podaja na pot proti okrevanju (KRIZA COVID), je treba nujno izboljšati in prilagoditi znanja in spretnosti. Novi program znanj in spretnosti v svojih ciljih podpira okrevanje po krizi COVID-19, tako da se:

• okrepi trajnostna konkurenčnost za dosego evropskega zelenega dogovora in uresničevanje digitalne in industrijske strategije v praksi,
• zagotovi socialna pravičnost z izvajanjem prvega načela evropskega stebra socialnih pravic: dostop do izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse, povsod v EU,
• poveča naša odpornost na krize, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih med pandemijo COVID-19.

Vir: Evropska komisija, 2020. Program znanj in spretnosti za Evropo. Znanja in spretnosti za delovna mesta.

Jasno zastavljeni in merljivi cilji, ki jih je treba spremljati do leta 2025, naj se ob zasledovanju omenjenih temeljnih načel dosežejo s pomočjo svežnja ukrepov:

1. Pakt za znanja in spretnosti
2. Okrepljeno zbiranje podatkov o znanjih in spretnostih
3. Podpora EU za strateške nacionalne ukrepe na področju izpopolnjevanja
4. Poklicno izobraževanje in usposabljanje, pripravljeno na prihodnost
5. Uvajanje pobude o mrežah evropskih univerz in izpopolnjevanje znanstvenikov
6. Znanja in spretnosti za podpiranje dvojnega prehoda
7. Povečanje števila diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter krepitev podjetniških in prečnih znanj in spretnosti
8. Življenjske veščine
9. Pobuda v zvezi z individualnimi izobraževalnimi računi
10. Evropski pristop k mikrokvalifikacijam
11. Nova platforma Europass
12. Izboljšanje okvira, ki omogoča sprostitev naložb držav članic in zasebnih naložb v znanja in spretnosti

Več informacij:

• Sporočilo: Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (2020)
• Informativni pregled: Program znanj in spretnosti za Evropo (2020)

Priporočilo Sveta

Pomemben strateški dokumenti, ki sisteme PIU naslavlja še bolj neposredno od novega programa znanj in spretnosti za Evropi, je priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost.

Namen priporočil je prenoviti politiko EU na področju PIU in v skladu z opredeljenimi cilji zagotoviti, da delovna sila, ne glede na starost, s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem pridobi ustrezna znanja in spretnosti za podpiranje okrevanja po krizi zaradi COVID-19 ter digitalnega in zelenega prehoda na socialno pravičen način.

Priporočila države članice pozivajo, da si do leta 2025 prizadevajo doseči več kvantitativnih ciljev:

• Delež zaposlenih diplomantov bi moral biti najmanj 82 %;
• 60 % novih diplomantov iz PIU med svojim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem sodeluje v učenju skozi delo. Ta cilj se nanaša na vse oblike učenja skozi delo, zato bo prispeval k širjenju možnosti za vajeništvo, ki jih je mogoče podpirati z jamstvom za mlade;
• 8 % učečih se v PIU sodeluje v učni mobilnosti v tujini.

Cilji, ki izhajajo iz priporočil, so razdeljeni v 7 tematskih sklopov:

1. Poklicno izobraževanje in usposabljanje se hitro prilagaja dinamičnim spremembam na trgu dela;
2. Prožnost in možnosti za napredek so v središču poklicnega izobraževanja in usposabljanja;
3. Poklicno izobraževanje in usposabljanje je gonilo inovacij in gospodarske rasti ter priprava na digitalni in zeleni prehod ter poklice, po katerih se veliko povprašuje;
4. Poklicno izobraževanje in usposabljanje je privlačna izbira, ki temelji na sodobnem, digitaliziranem zagotavljanju usposabljanja/znanj in spretnosti;
5. Poklicno izobraževanje in usposabljanje spodbuja enake možnosti;
6. Poklicno izobraževanje in usposabljanje temelji na kulturi zagotavljanja kakovosti;
7. Države članice sprejmejo ukrepe za izvajanje te politike na nacionalni ravni.

V času nemškega predsedovanja Svetu Evropske unije je bila sprejeta Osnabrüška deklaracija o poklicnem izobraževanju in usposabljanju – dokument, ki nadomešča sklepe iz Rige (2015) in uvaja nove politične ukrepe na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2021-2025, ki dopolnjujejo/podpirajo vizijo in strateške cilje priporočila Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost.

»S sprejetjem izjave iz Osnabrücka želimo poklicnemu izobraževanju in usposabljanju dati nov zagon po vsej Evropi. PIU je ključno za gospodarsko okrevanje v EU po pandemiji Covid-19«.
(Anja Karliczek, nemška zvezna ministrica za izobraževanje in raziskave)

Ob upoštevanju priporočila Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter novega programa znanj in spretnosti za Evropo se Osnabrüška deklaracija pri naslavljanju izzivov prihodnosti osredotoča na štiri glavna področja:

1. Krepitev odpornosti in odličnosti prek kakovostnega, vključujočega in prilagodljivega poklicnega izobraževanja in usposabljanja;
2. Opredelitev nove kulture vseživljenjskega učenja, ki bo pomembna za nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje ter digitalizacijo;
3. Vključevanje trajnosti v PIU;
4. Okrepitev in spodbujanje evropskega prostora za izobraževanje in usposabljanje ter mednarodno razsežnost PIU.

Namen izjave je na primer povečati zaposljivost, razviti odlično poklicno izobraževanje in usposabljanje na univerzitetni ravni, s čimer bi zagotovili enakovrednost poklicnega in akademskega izobraževanja ter olajšali prehod med akademskim in poklicnim izobraževanjem. V izjavi ministri obljubljajo, da bodo prispevali k okrevanju po pandemiji covid-19 in nadalje razvijali evropsko območje izobraževanja in usposabljanja z v prihodnost usmerjenimi in inovativnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja za podporo digitalnih in zelenih prehodov ter izboljšanje zaposljivosti in konkurenčnosti, spodbujanje gospodarske rast. Poudarjajo, da je močno partnerstvo s socialnimi partnerji bistvenega pomena za doseganje ciljev in rezultatov, določenih v izjavi, pri čemer opozarjajo tudi na vrednost podpore, ki jo izkazujejo združenja ponudnikov PIU in organizacije učencev na evropski ravni.

Več informacij: Spletna stran Nemčije med predsedovanjem Svetu Evropske umije

Evropska komisija pozdravlja politični dogovor o mehanizmu za okrevanje in odpornost, dosežen med Evropskim parlamentom in Svetom 10. februarja 2021. To je pomemben korak k temu, da se državam članicam dajo na voljo posojila in nepovratna sredstva za podporo reformam in naložbam v vrednosti 672,5 milijarde evrov.

Mehanizem za okrevanje in odpornost (angl. »The Recovery and Resilience Facility«, RRF) je osrednji element ukrepa EU za okrevanje »NextGenerationEU« in bo imel ključno vlogo pri tem, da si bo lahko Evropa lažje opomogla od gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19, poleg tega pa bo prispeval k večji odpornosti evropskih gospodarstev in družb ter zagotovil zeleni in digitalni prehod.

Državam članicam bo pomagal pri soočanju z izzivi na področjih, kot so konkurenčnost, produktivnost, okoljska trajnost, izobraževanje ter spretnosti in znanja, zdravje, zaposlovanje ter ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. Za namen priprave in predstavitve nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost je Komisija državam članicam posredovala posodobljene smernice za pripravo in predstavitev načrtov za okrevanje in odpornost.

Mehanizem bo pomagal EU, da doseže svoj cilj glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 in zagotovi digitalni prehod, hkrati pa da pri tem ustvarja delovna mesta in spodbuja rast.

 Vodilni projekti

Komisija državam članicam močno priporoča, naj v svoje načrte vključijo naložbe in reforme na naslednjih vodilnih področjih:

1. Zagnati – prednostna obravnava čistih tehnologij, ki bodo kos izzivom prihodnosti, ter pospešitev razvoja in uporabe obnovljivih virov energije.
2. Prenoviti – izboljšanje energijske učinkovitosti javnih in zasebnih stavb.
3. Napolniti – spodbujanje čistih tehnologij, ki bodo kos izzivom prihodnosti, da bi se pospešila uporaba trajnostnih, dostopnih in pametnih prometnih sistemov ter polnilnih in oskrbovalnih mest, ter razširitev javnega prevoza.
4. Povezati – hitra uvedba hitrih širokopasovnih storitev v vseh regijah in gospodinjstvih, vključno z optičnimi omrežji in omrežji 5G.
5. Modernizirati – digitalizacija javne uprave in storitev, vključno s pravosodnimi in zdravstvenimi sistemi.
6. Povečati – povečanje evropskih zmogljivosti industrijskih podatkovnih oblakov ter razvoj najmočnejših, najsodobnejših in trajnostnih procesorjev.
7. Preusposabljati in izpopolnjevati – prilagoditev izobraževalnih sistemov v podporo digitalnim znanjem in spretnostim ter izobraževanju in poklicnemu usposabljanju za vse starosti.

»Bistveno je, da s cepivi premagamo virus. Vendar moramo tudi pomagati državljankam in državljanom, podjetjem in skupnostim pri izhodu iz gospodarske krize. V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost bo zagotovljenih 672,5 milijarde evrov prav v ta namen. Vlagalo se bo v okolju prijaznejšo, bolj digitalno in odpornejšo Evropo, kar bo dolgoročno koristilo vsem. Pozdravljam pozitiven izid glasovanja v Evropskem parlamentu, ki je pomemben korak k aktiviranju mehanizma za okrevanje in odpornost.«
(Predsednica Ursula von der Leyen)

Več informacij:

• Mehanizem za okrevanje in odpornost: vprašanja in odgovori
• Informativni pregled o mehanizmu za okrevanje in odpornost
• Uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (kot je bila predložena na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta)
• Spletišče mehanizma za okrevanje in odpornost
• Spletišče projektne skupine za okrevanje in odpornost

Evropski izobraževalni prostor temelji na desetletjih evropskega sodelovanja na področju izobraževanja. Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) je pripomogel h krepitvi zaupanja in medsebojnega razumevanja v podporo prvim pobudam za evropski izobraževalni prostor in nacionalnim reformam ter skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja pomagal pri odzivanju na pandemijo COVID-19.

Nedavno je Svet Evropske unije je odobril Resolucijo Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), ki določa novi okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju za naslednje desetletje ter predstavlja odgovor in nadaljevanje prizadevanjih za uresničitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025.

Pri tem bi moral biti glavni cilj evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju podpora nadaljnjemu razvoju sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah članicah, katerih cilj je zagotoviti:

1. osebni, socialni in poklicni razvoj vseh državljanov ob spodbujanju demokratičnih vrednot, enakosti, socialne kohezije, aktivnega državljanstva in medkulturnega dialoga;
2. trajnostno gospodarsko blaginjo, zeleni in digitalni prehod ter zaposljivost.

Strateški okvir za prihajajoče desetletje določa pet strateških prednostnih nalog:

1. Izboljšanje kakovosti, pravičnosti, vključenosti in vsesplošnega uspeha pri izobraževanju in usposabljanju;
2. Vsesplošno uresničevanje načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti;
3. Krepitev kompetenc in motivacije za poklice v izobraževanju;
4. Krepitev evropskega terciarnega izobraževanja;
5. Podpiranje zelenega in digitalnega prehoda v izobraževanju in usposabljanju ter z izobraževanjem in usposabljanjem.

H konkretnim vprašanjem in ukrepom se še posebej poziva pri podpiranju zelenega in digitalnega prehoda, ki predstavlja osrednje prednostno področje agende Unije za naslednje desetletje. Prehod na okoljsko trajnostno, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo ter bolj digitalen svet bo imel znaten vpliv na družbo, gospodarstvo in zaposlovanje. Družbeno pravična preobrazba EU pa ne bo mogoča, če ne bomo vsem državljanom zagotovili možnosti, da pridobijo potrebno znanje, kompetence, spretnosti in odnos za soočanje s temi spremembami.

Več informacij:

• Sporočilo za medije
• Sporočilo o evropskem izobraževalnem prostoru
• Sporočilo o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025
• Kratko poročilo o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025