Izvajanje izobraževalnih programov

V tem se izvedbeni kurikul loči od letnega delovnega načrta, ki opredeljuje izpeljavo vzgojno-izobraževalnega dela na šoli za posamezno leto. Izvedbeni kurikul predstavlja vmesno raven načrtovanja, med kurikulom na nacionalni ravni ter načrtovanjem na ravni učitelja. Vodstvo šole ga pripravi skupaj z učitelji, ki poučujejo v posameznem izobraževalnem programu.

Temeljne sestavine izvedbenega kurikula so:

• razvojna strategija šole, ki vpliva na izvedbo,
• osnovni podatki, povezani z izobraževalnim programom (kadri, prostori, delodajalci, drugi pogoji),
• odprti kurikul,
• izvedbeni predmetnik po letnikih,
• skupna učna priprava,
• učna priprava za splošno-izobraževalne predmete in strokovne module,
• načrt preverjanja in ocenjevanja znanja.

Priporočene sestavine izvedbenega kurikula so še:

• načrt dela svetovalne službe, drugih strokovnih delavcev, povezan s cilji programa in razvojno strategijo,
• načrt za samoevalvacijo,
• druge vsebine, relevantne za izobraževalni program.

Sestavine izvedbenega kurikula se na šolah  lahko pripravijo v različnih oblikah, odvisno od organizacijskega modela, ki ga šola uporablja pri načrtovanju in izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela.

Podrobnejše usmeritve za načrtovanje izvedbenega kurikula so na voljo v metodološkem priročniku Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem  in strokovnem izobraževanju in publikaciji Priprava izvedbenega kurikula

S tem šole krepijo svojo razvojno vlogo, vlogo ustreznega ponudnika izobraževanja na lokalnem nivoju in odgovornost za kakovost izobraževanja. Odprti del kurikula omogoča hitro, tako rekoč sprotno odzivanje šole na potrebe trga dela.

Za posamezni izobraževalni program se začne načrtovanje odprtega kurikula z analizo potreb delodajalcev in lokalnega okolja, šola pa pri tem upošteva kadrovske, materialne in organizacijske možnosti. Na osnovi nabora idej, ki ga šola pridobi od delodajalcev, predstavnikov lokalnih skupnosti in ostalih socialnih partnerjev, se šola skupaj z njimi odloči, doseganje katerih kompetenc je najbolj smiselno oziroma potrebno vključiti v program. Postavljeni cilji in kompetence so podlaga za oblikovanje modulov odprtega kurikula. Proces oblikovanja odprtega kurikula zajema poleg načrtovanja modulov tudi njihovo umestitev v izobraževalni program (razporeditev po letnikih izobraževalnega programa, trajanje, določitev kreditnih točk, načrt ocenjevanja znanja), izdelavo katalogov znanja ter umestitev v izvedbeni kurikul izobraževalnega programa.

Ves čas evalviramo izvajanje odprtega kurikula in do sedaj smo izvedli že naslednje evalvacije: evalvacijo načrtovanja odprtega kurikula, evalvacijo objav odprtega kurikula in evalvacije struktur odprtega kurikula.

Šolam pa nudimo podporo pri načrtovanju odprtega kurikula s svetovanjem in rednim izvajanjem usposabljanj.

Podrobnejše usmeritve za načrtovanje in izvajanje odprtega kurikula najdete v Priporočilih za načrtovanje in izvedbo odprtega kurikula v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Izobraževalni programi poklicnega in strokovnega izobraževanja so na nacionalni ravni načrtovani modularno in okvirno zaradi česar je nujno potrebno načrtovanje izvedbenega kurikula na ravni šole. Več o tem si lahko preberete v zavihku Načrtovanje izvedbenega kurikula (povezava na Igorjev prispevek).

Načrtovanje pouka

Letno načrtovanje pouka je priložnost za sodelovanje učiteljev pri doseganju poklicnih in ključnih kompetenc zapisanih v izobraževalnem programu. Pri tem iščemo priložnosti za medpredmetno sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju pouka. Bistveni cilj je razvijanje dijakovih sposobnosti za reševanje problemov z razumevanjem teoretičnih temeljev , s čimer jih bolje pripravljamo za spreminjajoče se delovne procese in življenje.

Učne situacije

Pri načrtovanju in izvajanju učnih situacij dijake namenoma postavljamo v okoliščine, ki so podobne tipičnim nalogam s katerimi se bodo srečevali pri opravljanju poklica, vendar jih skozi proces vodimo in usmerjamo ter rezultate tega procesa skupaj z dijaki kritično ovrednotimo.

Več o načrtovanju in izvajanju učnih situacij podprto s praktičnimi primeri si lahko preberete v publikaciji: Učne situacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju  linki (priročnik z DVD-jem Izdal CPI 2012, na DVD-ju so tudi videoposnetki in učne priprave)

Individualizacija učnega procesa

Pri individualiziranem učenju poskušamo upoštevati dijakove cilje in zmožnosti ter pouk organizirati tako, da s kombiniranjem učnih metod, oblik dela, tempa, obsegom pomoči dijakom ipd. ustvarjamo optimalne pogoje za učenje vsakega dijaka.

Tudi pri načrtovanju individualiziranega pouka izhajamo iz ciljev izobraževalnega programa, a hkrati veliko pozornost namenjamo spoznavanju dijakov, njihovih ciljev, zmožnosti ter postopnem prenašanju odgovornosti za učenje na dijaka.

Pri načrtovanju in ustvarjanju spodbudnih učnih okolij izhajamo iz razmislekov katere standarde znanja želimo pri dijakih razviti in katere didaktične dejavnosti^* jih podpirajo.

Kašno je bilo začetno stanje individualizacije si lahko preberete v:

• Načrtovanje in izvajanje učne individualizacije v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, CPI 2015 ter
• Evalvacijsko poročilo o začetnem stanju individualizacije v projektu MIND+, CPI 2019

V knjižnici so na voljo videoposnetki in opisi primerov iz prakse, ki bodo ponazarjali kako poteka načrtovanje in izvajanje individualiziranega pouka v praksi.

Priročnik “Razmišljamo in delujemo trajnostno” je namenjen strokovnim delavcem, za vključevanje vsebin trajnostnega razvoja v izobraževanje.

Avtorji: Andrej Klemenc, dr. Tatjana Resnik Planinc, dr. Mimi Urbanc, Helena Vičar Potočnik, Maja Blejec, Tomaž Dintinjana, Danuša Škapin

Ilustracije: Tomaž Verbič Šalomon

Recenzenti: ddr. Barica Marentič Požarnik, dr. Metka Špes, dr. Danijel Vrhovšek

Jezikovni pregled: Jana Šmagelj

Uredili: Danuša Škapin, Maja Blejec, Tomaž Dintinjana

Likovno-tehnično uredila: Mateja Krašovec Pogorelčnik

Operacija se izvaja v sklopu operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primeru ne izraža mnenja Evropske unije.