Izvajanje izobraževalnih programov

Izobraževalni programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja so na nacionalni ravni pripravljeni odprto in opredeljujejo le temeljni okvir in zahteve, zato jih je treba na ravni šole operacionalizirati in konkretizirati. Vodstvo, programski učiteljski zbor oziroma aktivi učiteljev pripravijo tako imenovani izvedbeni (šolski) kurikul, v katerem v sodelovanju z lokalnim okoljem in delodajalci načrtujejo organizacijo in izvajanje učnega procesa za posamezen izobraževalni program.

Šole in učitelji so pri kurikularnem načrtovanju avtonomni, pri tem morajo upoštevati zakonske podlage, pri načrtovanju posameznih elementov izvedbenega kurikula in izvajanju pouka pa slediti tudi priporočilom, ki so pripravljena na nacionalni ravni.

Izvedbeni kurukul sestavljajo dokumenti, v katerih šola vsebinsko, metodično-didaktično in organizacijsko operacionalizira nacionalni kurikul določenega izobraževalnega programa. Pri tem upošteva svojo razvojno strategijo ter identificirane potrebe dijakov in lokalnega okolja. Izvedbeni kurikul pripravi šola za celotno obdobje trajanja izobraževanja. V tem se izvedbeni kurikul loči od letnega delovnega načrta, ki opredeljuje izpeljavo vzgojno-izobraževalnega dela na šoli za posamezno leto. Izvedbeni kurikul predstavlja vmesno raven načrtovanja, med kurikulom na nacionalni ravni ter načrtovanjem na ravni učitelja. Vodstvo šole ga pripravi skupaj z učitelji, ki poučujejo v posameznem izobraževalnem programu.

Temeljne sestavine izvedbenega kurikula so:

  • razvojna strategija šole, ki vpliva na izvedbo,
  • osnovni podatki, povezani z izobraževalnim programom (kadri, prostori, delodajalci, drugi pogoji),
  • odprti kurikul,
  • izvedbeni predmetnik po letnikih,
  • skupna učna priprava,
  • učna priprava za splošno-izobraževalne predmete in strokovne module,
  • načrt preverjanja in ocenjevanja znanja.

 

Priporočene sestavine izvedbenega kurikula so še:

  • načrt dela svetovalne službe, drugih strokovnih delavcev, povezan s cilji programa in razvojno strategijo,
  • načrt za samoevalvacijo,
  • druge vsebine, relevantne za izobraževalni program.

 

Sestavine izvedbenega kurikula se na šolah  lahko pripravijo v različnih oblikah, odvisno od organizacijskega modela, ki ga šola uporablja pri načrtovanju in izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela.

Podrobnejše usmeritve za načrtovanje izvedbenega kurikula so na voljo v metodološkem priročniku Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem  in strokovnem izobraževanju in publikaciji Priprava izvedbenega kurikula


Odprti kurikul je del izobraževalnega programa (približno 20 %), ki ga določi šola v sodelovanju s predstavniki podjetij, obratovalnic, zavodov ali drugih socialnih partnerjev v lokalnem ali regionalnem okolju. Izvajalci izobraževanja imajo tako možnost, da skupaj oblikujejo cilje, kompetence in vsebino modulov odprtega kurikula skladno s potrebami gospodarstva in okolja. Tako se tudi hitreje sledi novostim na strokovnih področjih ter razvija specializirana znanja in veščine, ki so iskane in prepoznavne na trgu dela.

S tem šole krepijo svojo razvojno vlogo, vlogo ustreznega ponudnika izobraževanja na lokalnem nivoju in odgovornost za kakovost izobraževanja. Odprti del kurikula omogoča hitro, tako rekoč sprotno odzivanje šole na potrebe trga dela.

Za posamezni izobraževalni program se začne načrtovanje odprtega kurikula z analizo potreb delodajalcev in lokalnega okolja, šola pa pri tem upošteva kadrovske, materialne in organizacijske možnosti. Na osnovi nabora idej, ki ga šola pridobi od delodajalcev, predstavnikov lokalnih skupnosti in ostalih socialnih partnerjev, se šola skupaj z njimi odloči, doseganje katerih kompetenc je najbolj smiselno oziroma potrebno vključiti v program. Postavljeni cilji in kompetence so podlaga za oblikovanje modulov odprtega kurikula. Proces oblikovanja odprtega kurikula zajema poleg načrtovanja modulov tudi njihovo umestitev v izobraževalni program (razporeditev po letnikih izobraževalnega programa, trajanje, določitev kreditnih točk, načrt ocenjevanja znanja), izdelavo katalogov znanja ter umestitev v izvedbeni kurikul izobraževalnega programa. Odprti kurikul je sestavni del letnega delovnega načrta in ga potrjuje svet šole. Izvajanje modulov odprtega kurikula pa daje šolam možnost za razvoj in oblikovanje drugačnih pristopov in metod dela učiteljev z dijaki.

Ves čas evalviramo izvajanje odprtega kurikula in do sedaj smo izvedli že naslednje evalvacije: evalvacijo načrtovanja odprtega kurikula, evalvacijo objav odprtega kurikula in evalvacije struktur odprtega kurikula.

Šolam pa nudimo podporo pri načrtovanju odprtega kurikula s svetovanjem in rednim izvajanjem usposabljanj.

Podrobnejše usmeritve za načrtovanje in izvajanje odprtega kurikula najdete v Priporočilih za načrtovanje in izvedbo odprtega kurikula v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja.


Izobraževalni programi poklicnega in strokovnega izobraževanja so na nacionalni ravni načrtovani modularno in okvirno zaradi česar je nujno potrebno načrtovanje izvedbenega kurikula na ravni šole. Več o tem si lahko preberete v zavihku Načrtovanje izvedbenega kurikula (povezava na Igorjev prispevek).

Načrtovanje pouka

Letno načrtovanje pouka je priložnost za sodelovanje učiteljev pri doseganju poklicnih in ključnih kompetenc zapisanih v izobraževalnem programu. Pri tem iščemo priložnosti za medpredmetno sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju pouka. Bistveni cilj je razvijanje dijakovih sposobnosti za reševanje problemov z razumevanjem teoretičnih temeljev , s čimer jih bolje pripravljamo za spreminjajoče se delovne procese in življenje.

Učne situacije

Pri načrtovanju in izvajanju učnih situacij dijake namenoma postavljamo v okoliščine, ki so podobne tipičnim nalogam s katerimi se bodo srečevali pri opravljanju poklica, vendar jih skozi proces vodimo in usmerjamo ter rezultate tega procesa skupaj z dijaki kritično ovrednotimo.

Več o načrtovanju in izvajanju učnih situacij podprto s praktičnimi primeri si lahko preberete v publikaciji: Učne situacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju  linki (priročnik z DVD-jem Izdal CPI 2012, na DVD-ju so tudi videoposnetki in učne priprave)

Individualizacija učnega procesa

Pri individualiziranem učenju poskušamo upoštevati dijakove cilje in zmožnosti ter pouk organizirati tako, da s kombiniranjem učnih metod, oblik dela, tempa, obsegom pomoči dijakom ipd. ustvarjamo optimalne pogoje za učenje vsakega dijaka.

Tudi pri načrtovanju individualiziranega pouka izhajamo iz ciljev izobraževalnega programa, a hkrati veliko pozornost namenjamo spoznavanju dijakov, njihovih ciljev, zmožnosti ter postopnem prenašanju odgovornosti za učenje na dijaka.

Pri načrtovanju in ustvarjanju spodbudnih učnih okolij izhajamo iz razmislekov katere standarde znanja želimo pri dijakih razviti in katere didaktične dejavnosti jih podpirajo.

Kašno je bilo začetno stanje individualizacije si lahko preberete v:

Kmalu bodo na voljo videoposnetki in opisi primerov iz prakse, ki bodo ponazarjali kako poteka načrtovanje in izvajanje individualiziranega pouka v praksi.


Dostopnost spletišča   Ctrl + U

  • Navigacija
    s tipkovnico

Bljižnjice s tipkovnico

  • Ctrl+U Prikaže možnosti dostopnosti
  • Ctrl+Alt+K Prikaže kazalo strani
  • Ctrl+Alt+V Skoči na glavno vsebino
  • Ctrl+Alt+S Prikaže kontaktni obrazec
  • Ctrl+Alt+N Prikaže prijavni obrazec za novice
  • Ctrl+Alt+D Vrne se na domačo stran
  • Esc Zapre pojavno okno / meni
  • Tab Premakne fokus na naslednji element
  • Shift+Tab Premakne fokus na prejšnji element
  • Enter Potrdi/klikne fokusiran element
  • Preslednica Označi/odznači potrditveno polje