Slovar pojmov

a c d f

je del letnega načrta šole in je izhodišče za oblikovanje akcijskih načrtov aktivov in timov strokovnih delavcev. Nabor dejavnosti, vključenih v akcijski načrt, mora biti obvladljiv in izvedljiv, a hkrati naj tudi ustvarjalno nadgrajuje obstoječo prakso in vsakdanjo rutino. Pomembno se je zavedati, da z izvajanjem posamezne dejavnosti lahko hkrati dosegamo več zastavljenih ciljev (več v Brejc idr, 2014).


je oblika samorefleksivnega preučevanja lastne prakse z namenom, da učitelj poglobi razumevanje lastnega dela in okvirne situacije ter njenega vpliva na njegovo delo, kar mu pomaga svoje delo izboljšati, in sicer s premišljeno strateško akcijo, ki naj bo izvedljiva. Akcijsko raziskovanje za razliko od zahteve po strogi objektivnosti v kvantitativnem raziskovanju zahteva osebno vpletenost (Marentič Požarnik, 1989). Izhaja iz učiteljev ter razvija njihovo avtonomijo in odgovornost za graditev svoje stroke (Bizjak, 2006). Prične se z utemeljitvijo problema, na temelju katere se oblikuje raziskovalno vprašanje. Sledi raziskovanje problemske situacije na temelju sistematičnega zbiranja podatkov iz različnih virov za poglabljanje razumevanja problema. S pridobitvijo jasnejše slike o dejavnikih, ki sprožajo in vzdržujejo problem, je nato mogoče pripraviti akcijski načrt za spreminjanje posameznikove prakse (Rupnik Vec in Rupar, 2006).


je sodelovalen in sistematičen proces, s katerim posameznikom pomagamo, da se učijo, namesto da jih bi poučevali. Izvaja se s pomočjo posebnih tehnik in orodij, s katerimi nudimo podporo za samostojno iskanje rešitev in postavljanje ciljev. Na splošno se uveljavljajo različne vrste coachinga, ki se uporabljajo za doseganje različnih ciljev tako na individualni ravni kot na ravni skupnosti. Vsem je skupno, da gradijo na notranjih virih, torej sposobnostih posameznikov ali skupin (Poglajen, 2013; Rutar Ilc, 2012).


so dejavnosti, ki jih za dijake pripravi učitelj z namenom, da bodo z izvajanjem le-teh usvojili načrtovane operativne cilje in učne izide. Didaktične dejavnosti torej niso namenjene popestritvi pretežno direktnega podajanja učne snovi, ampak so sestavni del učnega procesa. Z izvedbo dejavnosti dijaki  usvajajo in povezujejo novo znanja s svojim predznanjem, raziskujejo, se učijo s pomočjo izkušnje, uporabljajo znanje za reševanje problemov v novih situacijah in sodelujejo. Posameznikom naj bo omogočeno ustvarjanje lastnega pomena ter uravnavanje lastnega procesa mišljenja in učenja. Dijakom omogočamo čim bolj samostojno izvedbo, pri čemer učitelji dejavnosti dobro strukturira oz. dijake odra pri izvajanju ter jih vodi do smiselnih zaključkov, ki naj bodo na koncu strnjeni v nek sistem vedenja in znanja.


Uporaba frontalne oblike je ustrezna, ko s pomočjo preverjanja posameznih dijakov in skupin ugotovimo, da v procesu učenja dijaki potrebujejo našo razlago za to, da bodo lahko nadaljevali z učenjem. Zavedati pa se je potrebno, da zgolj frontalna oblika pouka, pri kateri neposredno izvajamo izobraževalni proces s celim oddelkom, ne zagotavlja optimalnih pogojev za učenje vsakega dijaka. Zelo malo je namreč verjetno, da bo naša razlaga dosegla nameravane učinke pri vseh dijakih, saj je odvisno od posameznikovega predznanja, izkušenj, stopnje razumevanja, ipd., kako jo bo interpretiral in umestil v svoje obstoječe (ne)razumevanje.


Dostopnost spletišča   Ctrl + U

  • Navigacija
    s tipkovnico

Bljižnjice s tipkovnico

  • Ctrl+U Prikaže možnosti dostopnosti
  • Ctrl+Alt+K Prikaže kazalo strani
  • Ctrl+Alt+V Skoči na glavno vsebino
  • Ctrl+Alt+S Prikaže kontaktni obrazec
  • Ctrl+Alt+N Prikaže prijavni obrazec za novice
  • Ctrl+Alt+D Vrne se na domačo stran
  • Esc Zapre pojavno okno / meni
  • Tab Premakne fokus na naslednji element
  • Shift+Tab Premakne fokus na prejšnji element
  • Enter Potrdi/klikne fokusiran element
  • Preslednica Označi/odznači potrditveno polje