Raziskave in evalvacijske študije so postopek sistematičnega zbiranja informacij o pogojih in uresničevanju posameznih elementov izobraževalnega procesa. Temeljni namen je zaznati uresničevanje ciljev poklicnega in strokovnega izobraževanja, identificirati primere dobrih praks, ki jih pri konkretizaciji izobraževalnih ciljev razvijajo šole ter odkrivati težave, ki šole ovirajo pri doseganju kakovosti izobraževalnega procesa.
Raziskave in evalvacijske študije izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja potekajo po naslednjih fazah:
- Določitev raziskovalnih področij.
- Priprava metodološkega načrta, razvoj instrumentarijev;
- Izvedba: na CPI težimo k temu, da že pri oblikovanju instrumentarijev izpostavljamo temeljna izhodišča in cilje raziskovalnih področij z namenom, da je izvedba spremljanja tudi v funkciji svetovanja in usmerjanja šol pri uresničevanju ciljev posameznih področjih izobraževalnih programov;
- Zbiranje, urejanje, analiza in sinteza zbranih podatkov in priprava letnih poročil, v katerih so predstavljene ugotovitve evalvacij in podani predlogi, pobude za nadaljnji razvoj in rast kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Raziskave in evalvacijske študije potekajo večinoma na treh ključnih ravneh:
- Raven šol/e, oddelka: z rešitvami, do katerih pridemo z evalvacijami, odpiramo posameznim šolam in šolskim strokovnim timom pogled na lastno kakovost v primerjavi z dogajanjem na širši, sistemski ravni in dogajanjem na nivoju več šol.
- Raven podjetij: z evalvacijami ugotavljamo, kako se posamezne rešitve uresničujejo v podjetjih in identificiramo potrebe in poglede na izobraževanje ter usposabljanje v podjetjih.
- Sistemska raven: z ugotovitvami in predlogi za nadaljnje delo, ki so v obliki poročil predstavljeni na pristojnih strokovnih svetih, dajemo odločevalcem smernice za nadaljnji razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Pri raziskavah in evalvacijskih študijah uporabljamo večinoma deskriptivno metodologijo in pri tem težimo k temu, da se prepletata formativni in razvojni vidik:
- Formativni vidik: s formativnim spremljanjem ugotavljamo dejansko stanje na poklicnih šolah (prednosti in morebitne težave) pri uvajanju in izvajanju izobraževalnih programov. Temeljni namen formativnega spremljanja je pomagati šolam, pedagoškim delavcem pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega procesa.
- Razvojni vidik: temeljni namen je preverjanje razumevanja in uresničevanja sodobnih pedagoških konceptov, ki se uvajajo v poklicnem in strokovnem izobraževanju.