Za CPI velja to obdobje za prehodno, saj je v. d. Urška Marentič mandat predala novemu direktorju mag. Janezu Damjanu. CPI je svojo podobo osvežil s prenovljeno celostno podobo in z reorganizacijo oddelkov.
Na CPI si bomo to obdobje zapomnili tudi po epidemiji COVID-19, ko se je naše delo v veliki meri preselilo na daljavo. Šolsko leto 2020/2021 je potekalo v posebnih okoliščinah, ki so od izvajalcev poklicnega in strokovnega izobraževanja zahtevale prilagodljivost, inovativnost in odločnost. Za pripravo novih, manj »uhojene« poti, ki bi dijake pripeljali do načrtovanih učnih ciljev in kompetenc, smo za omenjeno šolsko leto pripravili usmeritve in priporočila za izvajanje izobraževanja na daljavo.
Slovenija bo letos že drugič v triu z Nemčijo in Portugalsko in kot zadnja članica tria Svetu EU predsedovala v drugi polovici leta 2021. Temo poklicnega in neformalnega izobraževanja bomo naslovili v drugi polovici leta 2021, in sicer v okviru Evropskega tedna poklicnih spretnosti. To bo tudi priložnost za okrepitev dialoga s socialnimi partnerji in državljani.
S sprejetjem Zakona o vajeništvu (2017) je Slovenija vajeništvo ponovno uvedla v slovenski sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot 3-letni pilotni projekt.
Leta 2009 je bil CPI imenovan za nacionalno koordinacijsko točko SOK-EOK. V koordinaciji CPI je nastalo Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK), v katerega se po ravneh, glede na učne izide, umeščajo vse kvalifikacije, pridobljene z izobrazbo, poklicnimi in dodatnimi kvalifikacijami v Republiki Sloveniji. Leta 2013 je bil SOK umeščen v Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK).
V tem času je CPI postal nacionalna koordinacijska točka za različne mednarodne mreže, kot so Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK), EUROPASS, Cedefopova mreža ReferNet, ECVET, EQAVET in EUROSKILLS. Leta 2009 je novi direktor CPI postal Elido Bandelj.
10. obletnica CPI
To obdobje je prineslo spremembo v vodstvu CPI, saj je leta 2005 direktorsko mesto prevzela Metka Zevnik.
Z vstopom v Evropsko unijo in s koriščenjem sredstev Evropskega socialnega sklada je na CPI nastala nova projektna enota, ki je v vsem nadaljnjem obdobju nadzorovala in vodila projekte. V tem obdobju so se v šolskem prostoru pojavili konzorciji šol, ki so vplivali na razvoj in implementacijo novih izobraževalnih programov. Od leta 2004 dalje potekala intenzivna programska prenova, v kateri so poleg CPI sodelovali tudi konzorciji šol in delodajalci. Potrebno je bilo sistematično izobraževanje in usposabljanje učiteljev in drugih izobraževalcev, s temeljitim spremljanjem uvajanja novih programov.
Zelo pomembna prelomnica je leto 2000, ko je bil sprejet Zakon o poklicnih kvalifikacijah, ki je podlaga za sistematično pripravo nacionalnih poklicnih standardov in certificiranje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Zaradi prehoda z nomenklature poklicev na poklicne standarde je na CPI nastal nov oddelek, ki se je ukvarjal s pripravo poklicnih standardov ter katalogov strokovnih znanj in spretnosti, potrebni pa so bili tudi temeljni razmisleki o pripravi novih programov na podlagi enega ali več poklicnih standardov. Tako je leta 2001 nastal nov dokument Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov, ki je bil v nadaljnjem desetletju osnova za prenovo vseh programov.
Pomembno je tudi obdobje med letoma 1998 in 2000, ko smo kot partnerji sodelovali v projektu Phare MOCCA in razvili certifikatni sistem ter vpeljali preverjanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Zaključek tega projekta je prinesel Memorandum o nadaljnjem razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja. V tem obdobju sta bila na CPI postavljena Nacionalni observatorij in Nacionalna koordinacijska enota programa Leonardo da Vinci, iz katere je pozneje nastala Služba za programe EU, ki se je po osamosvojitvi preimenovala v CMEPIUS. To je bilo obdobje začetka intenzivnega sodelovanja s tujino, ki se je v nadaljnjih letih okrepilo in uveljavilo CPI kot vplivno mednarodno institucijo.
Razvoj CPI je v prvih letih sovpadal s prvim projektom Phare (1996–1998), ki je predstavljal evropsko pomoč za prenovo poklicnega in strokovnega izobraževanja. CPI se je že takrat seznanil s pravili projektov EU in je projekt Phare uspešno izpeljal. Doseženi rezultati so nadaljnjih deset let vplivali na ta sistem. Izdelana so bila prva Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov, ki so vplivala na takratno kurikularno prenovo, ponovno smo uvedli dualni sistem, mojstrske in delovodske izpite, višje strokovne šole in poklicne tečaje. To so bili temelji sistema, ki je v poznejših letih doživel še nekaj dopolnil.
Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI) je bil ustanovljen 25. maja 1995, in sicer s posebnim sklepom Vlade RS kot ustanoviteljice ter Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije kot soustanoviteljic. Ta sklep je pomenil, da je v Republiki Sloveniji dozorela zamisel, da poklicno in strokovno izobraževanje potrebuje lastno institucijo, ki bo skrbela za nadaljnji razvoj in strokovne rešitve na tem področju.
Sam sklep o ustanovitvi ne bi prinesel rezultatov, če za njim ne bi stalo delo ljudi, zaposlenih na CPI, v tem 20-letnem obdobju. Naloge CPI so bile razvijati sodobne izobraževalne programe nižjega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, analiza delovnih procesov in profila poklicev, povezava šol z delodajalci v procesu usposabljanja, certifikatni sistem in vodenje evidenc programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Na CPI so se srečevali, povezovali in usklajevali interesi države in socialnih partnerjev, da bi krepili sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja ter omogočili vsakemu udeležencu tega izobraževanja sodoben strokovni, osebni in socialni razvoj.
Prvi vršilec dolžnosti direktorja je bil Samo Hribar Milič, ki je začel z devetimi strokovnimi delavci, ki so bili premeščeni z Zavoda za šolstvo. Kmalu je bil imenovan novi v. d. direktorja Vladimir Tkalec, ki je bil na čelu zavoda od leta 1995 do leta 2005. V prvih letih je le z majhno ekipo zanesenjakov in ob podpori socialnih partnerjev opravil veliko nalog.