Leta 2023 je vodenje centra kot v. d. prevzel Aleksandar Sladojević.
V drugi polovici leta 2024 je bil ob podpori vseh deležnikov CPI na mesto direktorja imenovan mag. Gregor Mohorčič.
Nadaljevale so se strateške spremembe z osrednjim poudarkom na povečanju kakovosti in enotnosti poklicne mature. Z ustanovitvijo dodatnih desetih državnih predmetnih komisij se je skupno število povzpelo na 22, kar je omogočilo strokovno usklajeno izvajanje mature na nacionalni ravni.
Leta 2024 smo obeležili jubilejno 15. obletnico članstva Slovenije v mreži WorldSkills Europe, ki pomembno prispeva k promociji poklicnega in strokovnega izobraževanja ter krepitvi ugleda poklicnih spretnosti. Ključno vlogo pri tem imajo nacionalna tekmovanja SloveniaSkills, ki vsaki dve leti združujejo mlade talente in poudarjajo pomen odličnosti, inovativnosti in povezovanja z delodajalci. Zmagovalci se udeležujejo tekmovanj EuroSkills, kjer pridobivajo mednarodne izkušnje in širijo strokovne povezave.
Leta 2025 bomo proslavili več jubilejev, najpomembnejši med njimi pa je vsekakor 30-letnica delovanja Centra RS za poklicno izobraževanje, osrednje nacionalne institucije za razvoj, implementacijo in promocijo poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Poleg 30-letnice delovanja bodo leto zaznamovale še 25-letnica sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), ki pomembno prispeva k uresničevanju ciljev vseživljenjskega učenja in večje zaposljivosti, saj odraslim v postopku potrjevanja in preverjanja neformalno pridobljenih znanj omogoča pridobitev certifikata NPK, 20-letnica Nacionalnega centra Europass, ki je postal ključno orodje za predstavitev znanj in spretnosti, največjo prepoznavnost pa je dosegel z Europass življenjepisom, 10. obletnica Zakona o Slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK), ki je vzpostavil pravni okvir za delovanje nacionalne kontaktne točke in določil ključne elemente sistema, s čimer prispeva k preglednosti izobraževalnih programov ter prepoznavanju kvalifikacij v Sloveniji in širšem evropskem prostoru, in 10. obletnica nacionalne referenčne točke EQAVET, ki deluje kot povezovalni člen med evropskimi politikami in nacionalnimi pobudami za razvoj kakovosti izobraževanja.
mag. Gregor Mohorčič, direktor CPI
Leta 2019 je v. d. Urška Marentič mandat predala novemu direktorju, mag. Janezu Damjanu.
Na CPI si bomo to obdobje zapomnili tudi po epidemiji COVID-19, ko je naše delo potekalo na daljavo, od izvajalcev poklicnega in strokovnega izobraževanja pa zahtevalo večjo prilagodljivost in inovativnost.
V tem času so se začele uresničevati dolgoročne razvojne vizije, usmerjene v digitalizacijo, trajnostnost in večjo vključujočnost izobraževalnega sistema. CPI je kot odgovor na izzive izobraževanja na daljavo in potrebe po večji prožnosti učenja uvedel model kombiniranega izobraževanja. Razvoj in uvajanje tega modela sta okrepila kompetence strokovnih delavcev in podprla sodobne didaktične prakse.
Med pomembne razvojne projekte tega obdobja sodi projekt, ki se osredotoča na modernizacijo srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom ter prenovo višješolskih študijskih programov in vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest. V okviru modernizacije je CPI začel s celovito prenovo programov poklicnega in strokovnega izobraževanja, v sklopu katere v izobraževalne programe poleg poklicnih kompetenc iz poklicnih standardov, sistematično vključuje tudi ključne kompetence.
Kako mlade čim bolje pripraviti na trajnostno prihodnost se je poglobljeno obravnavalo v dveh razvojnih projektih s področja trajnostnosti; Care 4 Climate ter Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju. Pod okriljem obeh projektov so bile razvite strokovne podlage za vključevanje vsebin trajnostnega razvoja in blaženja podnebnih sprememb v poklicne standarde in izobraževalne programe.
Leta 2022 smo obeležili 20-letnico od vzpostavitve mreže ReferNet, ki deluje pod okriljem Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) in skrbi za zbiranje informacij o nacionalnih sistemih ter politikah poklicnega izobraževanja v državah članicah EU, na Islandiji in Norveškem. ReferNet pomembno prispeva k primerljivosti poklicnega izobraževanja ter omogoča učinkovitejše oblikovanje politik na nacionalni ravni.
mag. Janez Damjan, direktor CPI
S sprejetjem Zakona o vajeništvu (2017) je Slovenija vajeništvo ponovno uvedla v slovenski sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot 3-letni pilotni projekt.
Leta 2009 je bil CPI imenovan za nacionalno koordinacijsko točko SOK-EOK. V koordinaciji CPI je nastalo Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK), v katerega se po ravneh, glede na učne izide, umeščajo vse kvalifikacije, pridobljene z izobrazbo, poklicnimi in dodatnimi kvalifikacijami v Republiki Sloveniji. Leta 2013 je bil SOK umeščen v Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK).
V tem času je CPI postal nacionalna koordinacijska točka za različne mednarodne mreže, kot so Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK), EUROPASS, Cedefopova mreža ReferNet, ECVET, EQAVET in EUROSKILLS. Leta 2009 je novi direktor CPI postal Elido Bandelj.
Elido Bandelj, direktor CPI
10. obletnica CPI
To obdobje je prineslo spremembo v vodstvu CPI, saj je leta 2005 direktorsko mesto prevzela Metka Zevnik.
Z vstopom v Evropsko unijo in s koriščenjem sredstev Evropskega socialnega sklada je na CPI nastala nova projektna enota, ki je v vsem nadaljnjem obdobju nadzorovala in vodila projekte. V tem obdobju so se v šolskem prostoru pojavili konzorciji šol, ki so vplivali na razvoj in implementacijo novih izobraževalnih programov. Od leta 2004 dalje potekala intenzivna programska prenova, v kateri so poleg CPI sodelovali tudi konzorciji šol in delodajalci. Potrebno je bilo sistematično izobraževanje in usposabljanje učiteljev in drugih izobraževalcev, s temeljitim spremljanjem uvajanja novih programov.
Že zgodaj smo prepoznali pomen promocije poklicev kot ključa za večjo prepoznavnost in ugled poklicnega in strokovnega izobraževanja. Naš cilj je povečati privlačnost teh izobraževalnih poti ter okrepiti sodelovanje med šolami, podjetji in mladimi strokovnjaki. Promociji smo se začeli aktivno posvečati z letom 2008, ko smo pričeli razvijati celovit pristop k ozaveščanju.
Metka Zevnik, direktorica CPI
Zelo pomembna prelomnica je leto 2000, ko je bil sprejet Zakon o poklicnih kvalifikacijah, ki je podlaga za sistematično pripravo nacionalnih poklicnih standardov in certificiranje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Zaradi prehoda z nomenklature poklicev na poklicne standarde je na CPI nastal nov oddelek, ki se je ukvarjal s pripravo poklicnih standardov ter katalogov strokovnih znanj in spretnosti, potrebni pa so bili tudi temeljni razmisleki o pripravi novih programov na podlagi enega ali več poklicnih standardov. Tako je leta 2001 nastal nov dokument Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov, ki je bil v nadaljnjem desetletju osnova za prenovo vseh programov.
Vladimir Tkalec, direktor CPI in princ Charles, valižanski princ
Pomembno je tudi obdobje med letoma 1998 in 2000, ko smo kot partnerji sodelovali v projektu Phare MOCCA in razvili certifikatni sistem ter vpeljali preverjanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Zaključek tega projekta je prinesel Memorandum o nadaljnjem razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja. V tem obdobju sta bila na CPI postavljena Nacionalni observatorij in Nacionalna koordinacijska enota programa Leonardo da Vinci, iz katere je pozneje nastala Služba za programe EU, ki se je po osamosvojitvi preimenovala v CMEPIUS. To je bilo obdobje začetka intenzivnega sodelovanja s tujino, ki se je v nadaljnjih letih okrepilo in uveljavilo CPI kot vplivno mednarodno institucijo.
Leonardo da Vinci CPI delegacija v Bruslju
Razvoj CPI je v prvih letih sovpadal s prvim projektom Phare (1996–1998), ki je predstavljal evropsko pomoč za prenovo poklicnega in strokovnega izobraževanja. CPI se je že takrat seznanil s pravili projektov EU in je projekt Phare uspešno izpeljal. Doseženi rezultati so nadaljnjih deset let vplivali na ta sistem. Izdelana so bila prva Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov, ki so vplivala na takratno kurikularno prenovo, ponovno smo uvedli dualni sistem, mojstrske in delovodske izpite, višje strokovne šole in poklicne tečaje. To so bili temelji sistema, ki je v poznejših letih doživel še nekaj dopolnil.
Projekt Phare, logotip
Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI) je bil ustanovljen 25. maja 1995, in sicer s posebnim sklepom Vlade RS kot ustanoviteljice ter Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije kot soustanoviteljic. Ta sklep je pomenil, da je v Republiki Sloveniji dozorela zamisel, da poklicno in strokovno izobraževanje potrebuje lastno institucijo, ki bo skrbela za nadaljnji razvoj in strokovne rešitve na tem področju.
Sam sklep o ustanovitvi ne bi prinesel rezultatov, če za njim ne bi stalo delo ljudi, zaposlenih na CPI, v tem 20-letnem obdobju. Naloge CPI so bile razvijati sodobne izobraževalne programe nižjega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, analiza delovnih procesov in profila poklicev, povezava šol z delodajalci v procesu usposabljanja, certifikatni sistem in vodenje evidenc programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Na CPI so se srečevali, povezovali in usklajevali interesi države in socialnih partnerjev, da bi krepili sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja ter omogočili vsakemu udeležencu tega izobraževanja sodoben strokovni, osebni in socialni razvoj.
Prvi vršilec dolžnosti direktorja je bil Samo Hribar Milič, ki je začel z devetimi strokovnimi delavci, ki so bili premeščeni z Zavoda za šolstvo. Kmalu je bil imenovan novi v. d. direktorja Vladimir Tkalec, ki je bil na čelu zavoda od leta 1995 do leta 2005. V prvih letih je le z majhno ekipo zanesenjakov in ob podpori socialnih partnerjev opravil veliko nalog.
Vladimir Tkalec, direktor CPI
