Vajeništvo

Vajeništvo je oblika srednjega poklicnega izobraževanja, v kateri se dijak/vajenec najmanj 40 % časa izobražuje v šoli in najmanj 50 % časa na praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu. Z vajeništvom delodajalci in zbornice prevzemajo vse pomembnejšo vlogo v poklicnem izobraževanju, saj pri izvajanju programa v vajeniški obliki tesno sodelujejo s šolo.

Kandidat za vajeništvo, bodoči vajenec se vpiše v izbrani izobraževalni program in na izbrano šolo po enakem postopku kot drugi dijaki. Poleg tega kandidat za vajeništvo z izbranim podjetjem sklene pogodbo o vajeništvu za vsa 3 leta izobraževanja. V vajeništvu sodelujoča podjetja morajo verificirati učna mesta pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ali Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Prosta učna mesta kandidati lahko poiščejo v Centralnem registru učnih mest.

Vajenec se v podjetju usposablja pod vodstvom mentorja. Šola v sodelovanju z mentorjem za posameznega vajenca pripravi načrt izvajanja vajeništva, v katerem je med drugim opredeljena časovna razporeditev izobraževanja v šoli in usposabljanja v podjetju ter pripadajoči učni cilji.

Za čas praktičnega usposabljanja z delom v podjetju vajenec prejema vajeniško nagrado. V drugem letniku pristopi k vmesnemu preizkusu, ob zaključku izobraževanja pa opravlja zaključni izpit.

Podrobnejše informacije o vajeniški obliki izobraževanja predstavljamo v publikacijah:

V šolskih letih 2017/18 – 2019/20 smo na CPI evalvirali poskusno uvajanje vajeništva. V tematskih povzetkih strnjeno prikazujemo ključne ugotovitve teh evalvacij.

V šolskem letu 2021/22 je bil možen vpis v vajeniško obliko izobraževanja v štirinajstih (14) srednjih poklicnih izobraževalnih programih in enaindvajsetih (21) poklicnih in strokovnih šolah.

Vajeniške šole in programi v šolskem letu 2021/22

Vajeniška oblika izobraževanja temelji na načelu socialnega partnerstva, kar pomeni, da se razvija v sodelovanju med šolo in delovnim okoljem. Zato k rešitvam prispevajo različna ministrstva (MIZŠ, MDDSZ in MGRT), obe pristojni zbornici (OZS in GZS), sindikati in podjetja.

Tekom ESS projekta Prenova poklicnega izobraževanja v letih 2016 – 2021 smo v podporo uvajanju vajeniške oblike izobraževanja razvili vrsto strokovnih rešitev na področjih kot so načrtovanje in izvedba izvedbenega kurikula, organizacije praktičnega usposabljanja z delom v podjetjih, preverjanja in ocenjevanja znanja, zaključevanja, sodelovanja med šolo in delodajalci pri izvajanju praktičnega usposabljanja ipd.

Katalog praktičnega usposabljanja (KPU)

Katalog praktičnega usposabljanja (KPU) je dokument pripravljen na podlagi poklicnega standarda (ali več njih) in izobraževalnega programa (katalogi znanja za strokovne module, izpitni katalog, priloga k spričevalu). Sestavljen je iz delovnih procesov in generičnih kompetenc ter operativnih učnih ciljev in daje izvajalcem programa, šolam in delodajalcem informacijo, kateri so glavni cilji praktičnega usposabljanja za določen izobraževalni program. KPU je pripravljen po načelih socialnega partnerstva in je podlaga za načrtovanje, izvajanje in spremljanje praktičnega usposabljanja.

KPU je del posameznega izobraževalnega programa srednjega poklicnega izobraževanja.

Smernice za pripravo kataloga praktičnega usposabljanja

Izvedbeni kurikul

Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja temeljijo na modularizaciji, odpiranju kurikula in kompetenčni zasnovanosti ter šolam pri načrtovanju in izvedbi omogočajo določeno avtonomijo. Šola s pripravo izvedbenega kurikula operativno načrtuje izvedbo izobraževalnega programa. V vajeniški obliki izobraževanja šole k sodelovanju pri pripravi izvedbenega kurikula povabijo tudi delodajalce.

Izvedbeni kurikul med drugim vključuje:

odprti kurikul,
izvedbeni predmetnik,
časovno razporeditev izobraževanja v šoli in usposabljanja pri delodajalcih,
skupno učno pripravo,
načrt sodelovanja z delodajalci in
načrt ocenjevanja znanja.

Načrt izvajanja vajeništva (NIV)

Šola pri izvajanju vajeniške oblike izobraževanja pripravi izvedbeni kurikul tako, da se vajenec lahko najmanj polovico trajanja izobraževalnega programa usposablja v podjetju.

Šola v sodelovanju z mentorjem iz podjetja za vsakega vajenca pripravi načrt izvajanja vajeništva, ki vključuje:

opredelitev in uskladitev učnih ciljev praktičnega usposabljanja z delom vajenca z učnimi cilji in obsegom izobraževanja v šoli,
pripravo časovne razporeditve usposabljanja na vajeniškem delovnem mestu in izobraževanja v šoli,
načine in oblike medsebojnega obveščanja med delodajalcem in šolo,
način sodelovanja pri izvajanju zaključnih izpitov.

Pri načrtovanju izvajanja vajeništva je v pomoč tudi publikacija Specifike učenja v podjetjih, posebej njeno drugo poglavje Načrtovanje nekaterih elementov učenja na delu.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Preverjanje in ocenjevanje znanja je zlasti zaradi svoje kompleksnosti tisti del izobraževalnega procesa, ki zahteva posebej premišljeno načrtovanje in izvedbo. Preverjanje in ocenjevanje znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju in torej tudi v vajeništvu izhaja iz kompetenčno zasnovanih strokovnih modulov. Ker se učni cilji strokovnih modulov uresničujejo v šoli in pri delodajalcu, je v vajeništvu sodelovanje mentorja pri preverjanju in ocenjevanju znanja ključno.

Preverjanje in ocenjevanje znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju

Vmesni preizkus

Praviloma ob zaključku drugega letnika pristojna zbornica izvede vmesni preizkus, s katerim preveri uspešnost usposabljanja, znanje vajenca ter način izvajanja vajeništva pri delodajalcu.

Vsebino, način in postopek vmesnega preizkusa predstavljenega v Navodilih za izvajanje vmesnih preizkusov je na predlog pristojnih zbornic jeseni 2018 določil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje.

V okviru poskusnega uvajanja vajeniških programov so bili v šolskem letu 2018/2019 vmesni preizkusi prvič izvedeni. Evalvacijo vmesnih preizkusov smo predstavili v Drugem vmesnem evalvacijskem poročilu.

Zaključni izpit

Izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja dijaki/vajenci zaključijo z zaključnim izpitom. Zaključni izpit sestavlja izpit iz slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanem območju) in izpit iz izdelka oziroma storitve z zagovorom.

Izdelek oziroma storitev in zagovor se izvede v skladu z izpitnim katalogom in vključuje izkazovanje teoretičnih in praktičnih znanj ter se konča z zagovorom. Pri tem morajo kandidati izkazati doseganje ciljev iz načrtovanja, izvedbe izdelka oziroma opravljanja storitve, vodenja dokumentacije in zagovora.

Zaključni izpiti so bili v okviru poskusnega uvajanja vajeniških programov prvič izvedeni v šolskem letu 2019/2020. Evalvacijo zaključnih izpitov smo predstavili v Drugem vmesnem evalvacijskem poročilu.

Za zaključni izpit v vajeniški obliki izobraževanja je priporočljivo, da se izpit iz izdelka oziroma storitve z zagovorom izvede v podjetju, v katerem se je vajenec usposabljal ter da mentor iz podjetja sodeluje tudi v vlogi mentorja pri zaključnem izpitu, ki vajenca spremlja pri pripravi na izpit iz izdelka oziroma storitve.

Priporočila za načrtovanje in izvedbo zaključnega izpita iz izdelka oziroma storitve in zagovora v vajeniški obliki izobraževanja v SPI

Specifike učenja v podjetjih

Praktično usposabljanje z delom se izvaja v delovnem okolju, kjer učenje poteka v veliki meri skozi izkustvene metode realnih delovnih situacij. Kljub temu gre pri tem še zmeraj za učni proces, ki mora za to, da ga lahko ločimo od delovnega procesa, slediti določenim didaktičnim zakonitostim. V delovnem procesu je namreč v ospredju opravljanje delovnih nalog, v učenem procesu pa učenje.

Mentorji v podjetjih predstavljajo most med izobraževalnim in delovnim procesom, skozi mentorstvo vajencem pa pomembno prispevajo h kakovosti vajenčevega usposabljanja. Poleg usposabljanja za mentorje želimo mentorje podpreti tudi z gradivi o učenju v podjetjih.

Specifike učenja v podjetjih
Priloga: Primeri učnih situacij v podjetjih

Usposabljanje mentorjev

Podjetja, ki sodelujejo v poklicnem in strokovnem izobraževanju, morajo imeti usposobljene mentorje in takšne pogoje ter organizacijo dela, ki jim omogoča prevzemanje svojega dela odgovornosti za realizacijo ciljev izobraževalnega programa. Dobro usposobljeni mentorji, tako v svoji stroki kot v pedagoškem smislu, so temeljni pogoj za zagotavljanje enakovrednega izobrazbenega standarda vajencev in dijakov.

V letu 2020 smo prenovili program za usposabljanje mentorjev, ki je namenjen tudi mentorjem, ki usposabljajo vajence. Pri pripravi novega programa smo izhajali iz evalvacij izvajalcev usposabljanja mentorjev in analize programov usposabljanja mentorjev v nekaterih državah EU. V ospredje smo postavili razvoj tistih kompetenc mentorja, ki jih potrebuje za neposredno izvajanja praktičnega usposabljanja z delom. Prenovljeni program je bolj ciljno usmerjen in upošteva specifike učenja v neposrednem delovnem okolju.

V podporo mentorjem razvijamo tudi krajše programe za nadaljnje usposabljanje mentorjev.

Poklicno izobraževanje v vajeniški obliki pri nas ni nekaj novega. Vajeništvo se je izvajalo tudi v času samostojne Slovenije, a je bilo zaradi majhnega zanimanja leta 2006 ukinjeno. Struktura gospodarstva se je od takrat precej spremenila in pojavila se je potreba po ponovnem zagonu.

Podporo pri uvajanju vajeniške oblike izobraževanja je nudil tudi Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop). V sodelovanju s slovenskimi in evropskimi eksperti so pripravili študijo Pregled vajeništva: Slovenija, v kateri so identificirali močne točke in izzive obstoječega sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja ter ukrepe v podporo razvoju vajeniške oblike izobraževanja.

Po sprejemu Zakona o vajeništvu v maju 2017 se je z začetkom šolskega leta 2017/18 začelo poskusno uvajanje vajeniške oblike izobraževanja, ki se je končalo decembra 2020. Cilj poskusa je bilo preizkušanje v zakonu opredeljenih rešitev. Zato smo na CPI v okviru ESS projekta Prenova poklicnega izobraževanja v leti 2017 – 2021 poskusno uvajanje vajeništva evalvirali.

Evalvacija poskusnega izvajanja vajeniške oblike izobraževanja je potekala po vnaprej opredeljenem načrtu, ki ga je potrdil Svet RS za kakovost in evalvacije pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Osredotočala pa se je na učinkovitost nove vajeniške oblike poklicnega izobraževanja, uspešnost vključenih dijakov, učinkovitost sodelovanja med socialnimi partnerji (ministrstva, šole, delodajalci, zbornici) in ustreznost izvedbenih rešitev za izvajanje vajeniške oblike izobraževanja.

Prvo vmesno evalvacijsko poročilo

V Prvem vmesnem poročilu o evalvaciji poskusnega izvajanja vajeniške oblike izobraževanja smo spremljali področja: motivacija za vajeniško obliko izobraževanja, komunikacija in sodelovanje med deležniki, karierno svetovanje in odnos do vajeniške oblike izobraževanja, zadovoljstvo z vajeniško obliko izobraževanja ter podpornimi dokumenti za izvajanje vajeniške oblike izobraževanja.

Drugo vmesno evalvacijsko poročilo

V Drugem vmesnem poročilu o evalvaciji poskusnega izvajanja vajeniške oblike izobraževanja smo se osredotočili na področje vrednotenja znanja. Zanimalo nas je, kako potekata spremljanje in ocenjevanje v vajeniški obliki in kako je potekala izvedba vmesnih preizkusov.

Tretje vmesno evalvacijsko poročilo

V Tretjem vmesnem poročilu o evalvaciji poskusnega izvajanja vajeniške oblike izobraževanja pa smo se osredotočili na načrtovanje in izvajanje vajeniške oblike izobraževanja ter na zaključne izpite.

Zaključno evalvacijsko poročilo

V Zaključnem evalvacijskem poročilu, so predstavljena izhodišča, na katerih se gradi sistem vajeniške oblike izobraževanja. Predstavljena so temeljna področja evalvacij, ciljne skupine evalvacij ter temeljne raziskovalne metode in instrumenti. V poglavju Povzetek rezultatov evalvacij poskusnega izvajanja vajeniške oblike izobraževanja so predstavljeni glavni rezultati vseh izvedenih evalvacij. V zaključku so predstavljene glavne ugotovitve vseh izvedenih evalvacij in razmisleki za nadaljnje delo.