Vajeništvo

Vajeništvo je ena od oblik srednjega poklicnega izobraževanja, kjer dijak/vajenec pridobi znanja in spretnosti ki so potrebne za opravljanje poklica in za nadaljnje izobraževanje. Vajenec se 50 % časa izobražuje v šoli, drugih 50 % časa pa je na praktičnem usposabljanju (PU) pri delodajalcu. Pri izvajanju vajeništva sodelujejo različne institucije – šole, podjetja in zbornice, pri čemer zlasti podjetja in zbornice prevzemajo vse pomembnejšo vlogo.

V vajeniški obliki izobraževanja se najmanj 50 % izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje (PU) pri delodajalcu, preostali del izobraževalnega programa pa izvede šola, od tega vse splošno izobraževalne predmete.

Kandidat za vajeništvo se vpiše na izbrano šolo po enakem postopku kot drugi kandidati za vpis v začetni letnik srednje šole.

Kandidat z izbranim podjetjem, ki je verificirano s strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ali Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), pred vpisom v šolo sklene pogodbo o vajeništvu za vsa 3 leta izobraževanja. Prosta učna mesta si kandidati lahko poiščejo na mojaizbira.si.

Za vsakega vajenca šola izvajalka izobraževalnega programa v obliki vajeništva v sodelovanju s podjetjem in pristojno zbornico določi Načrt izvajanja vajeništva, ki vsebuje  dogovor o konkretnih aktivnostih za izvedbo strokovno praktičnih vsebin izobraževalnega programa, ki bodo potekale tako v šoli kot pri delodajalcu.

Vajenec se med usposabljanjem v podjetju vključuje v delo pod vodstvom mentorja. Obveznost vajenca je, da redno vodi vajeniški dnevnik.

Za čas usposabljanja prejema vajeniško nagrado. Redno izpolnjuje obveznosti tako v šoli kot v podjetju ter pridobiva ocene.

V drugem letniku vajenec pristopi k vmesnemu preizkusu, ob zaključku izobraževanja pa opravi zaključni izpit.

 

Poskusno izvajanje vajeniške oblike poklicnega izobraževanja

Poklicno izobraževanje po vajeniški obliki pri nas ni nekaj novega. Med drugim se je izvajalo tudi že v času samostojne Slovenije, vendar je bilo zaradi slabega interesa leta 2006 ukinjeno. Struktura gospodarstva se je od takrat precej spremenila in pojavila se je potreba po ponovnem zagonu.

Tako je v šolskem letu 2017/2018 steklo poskusno uvajanje vajeniške oblike poklicnega izobraževanja na petih šolah:

in v treh izobraževalnih programih:

V šolskem letu 2018/2019 je z izvajanjem poskusa začela še Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana z izobraževalnim programom Kamnosek. Poskus uvajanja vajeništva se je zaključil decembra 2020.

Cilj poskusa je bil preizkušanje rešitev, ki jih opredeljuje Zakon o vajeništvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu maja 2017. Oceniti smo pravzaprav želeli učinkovitost nove vajeniške oblike poklicnega izobraževanja, uspešnost vključenih dijakov, sodelovanja med socialnimi partnerji (ministrstva, šole, delodajalci, zbornici) ter ustreznost izvedbenih rešitev za izvajanje vajeniške oblike izobraževanja.

Podporo pri uvajanju vajeniške oblike izobraževanja v Sloveniji že vse od začetka razprav o vajeništvu, vključno s snovanjem novega Zakona o vajeništvu, nudi tudi Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop). Na podlagi sodelovanja s slovenskimi in evropskimi eksperti je leta 2017 pripravil  študijo – Tematski pregled vajeništva: Slovenija, v katerem ugotavlja tako močne kot šibke točke obstoječega sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja ter navaja ukrepe, ki so v pomoč pri nadaljnjih prizadevanjih za izvajanje vajeniške oblike izobraževanja.


Vajeniška oblika izobraževanja temelji na načelu socialnega partnerstva, kar pomeni, da se ne razvija samo v šolskem sektorju, ampak k rešitvam prispevajo tudi različna ministrstva (poleg MIZŠ tudi MDDSZ in  MGRT), obe reprezentativni zbornici (OZS  in GZS ), sindikati in podjetja.

Tekom projekta uvajanja vajeniške oblike poklicnega izobraževanja se razvijajo nove oblike organizacije praktičnega usposabljanja v podjetjih, novi pristopi pri pripravi izvedbenega kurikula in organizacije pouka, nove oblike sodelovanja med šolo in delodajalci pri izvajanju praktičnega usposabljanja.

 

Katalog praktičnega usposabljanja (KPU)

Katalog praktičnega usposabljanja (KPU) je dokument, pripravljen na podlagi poklicnega standarda (ali več njih) in izobraževalnega programa (katalogi znanja za strokovne module, izpitni katalog, priloga k spričevalu). Sestavljen je iz delovnih procesov in generičnih kompetenc ter operativnih učnih ciljev ter daje predvsem delodajalcu, pa tudi dijaku/vajencu in učiteljem informacijo, kateri so glavni cilji praktičnega usposabljanja za določen izobraževalni program. Pripravljen je po načelih socialnega partnerstva in je podlaga za načrtovanje, izvajanje in spremljanje praktičnega usposabljanja.

 

KPU je objavljen kot  ena od sestavin izobraževalnih programov poklicnega izobraževanja.

 

Izvedbeni kurikul

Izvedbeni kurikul pripravi vsaka šola zase na podlagi nacionalnega izobraževalnega programa (kurikula), upoštevaje potrebe regionalnega okolja. Načrtovanje izvedbenega kurikula poteka v več fazah, praviloma v skupini učiteljev in drugih strokovnih delavcev posameznega izobraževalnega programa, ki z vrsto dejavnosti sooblikujejo izvedbeni kurikul:

  • operacionalizirajo cilje nacionalnega kurikula,
  • izdelajo »grobi kurikul« ali globalno pripravo za vsa leta izobraževanja,
  • izdelajo »fini kurikul« ali letno pripravo za letnik (skupno letno pripravo po učnih temah in učnih situacijah, integrirane ključne kompetence, projektne dneve idr.),
  • sestavijo načrt ocenjevanja znanja (za oddelek),
  • določijo sistem samoevalvacije.

 

Načrt izvajanja vajeništva (NIV)

Šola pri izvajanju vajeniške oblike izobraževanja pripravi izvedbeni kurikul tako,  da se vajenec lahko polovico vsakega šolskega leta usposablja v podjetju.

V podporo izvajanju vajeništva smo za šole in podjetja pripravili Metodologijo za izvajanje vajeništva. Načrt za izvajanje vajeništva pripravita delodajalec in šola za vsakega vajenca posebej in vključuje naslednja področja:

  • opredelitev in uskladitev ciljev praktičnega usposabljanja vajenca v podjetju s cilji in obsegom izobraževanja v šoli,
  • pripravo časovne razporeditve usposabljanja na vajeniškem delovnem mestu in izobraževanja v šoli,
  • načine in oblike medsebojnega obveščanja med delodajalcem in šolo,
  • način sodelovanja pri izvajanju zaključnih izpitov.

 

 

 

Ocenjevanje

Ocenjevanje znanja v vajeniškem modelu srednjega poklicnega izobraževanja izhaja iz kompetenčno zasnovanih strokovnih modulov.

Šola v dogovoru z delodajalci pripravi načrt ocenjevanja znanja. V njem so načrtovane vse aktivnosti v zvezi z ugotavljanjem doseganja zastavljenih ciljev in ocenjevanjem, pri čemer je ključno, kdo in kdaj bo sodeloval pri ocenjevanju posameznega splošnoizobraževalnega predmeta oziroma strokovnega modula. Načrt ocenjevanja znanja (na ravni oddelka na šoli) in načrt izvajanja vajeništva (na ravni posameznega dijaka) morata biti vsebinsko in terminsko usklajena.

 

  • Elementi kompetenčno zasnovanega vrednotenja v vajeniški obliki srednjega poklicnega izobraževanja

 

Vmesni preizkus

Podlaga za izvedbo vmesnih preizkusov je Zakon o vajeništvu.

Z vmesnim preizkusom se enkrat v času vajeniškega razmerja, praviloma ob zaključku drugega letnika, preveri uspešnost doseganja potrebne usposobljenosti in znanja vajenca po načrtu izvajanja vajeništva. Hkrati se preveri način izvajanja vajeništva pri delodajalcu, ki ob tem dobi povratno informacijo o nadaljnjem praktičnem izobraževanju vajenca.

Vmesni preizkus organizira pristojna zbornica.

Vsebino, način in postopek vmesnega preizkusa na predlog pristojne zbornice določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Jeseni 2018 je Strokovni svet RS za poklicno izobraževanje sprejel Navodila za izvajanje vmesnih preizkusov, ki so nastala v okviru projekta uvajanja vajeništva.

V poskusnem uvajanju vajeniških programov so bili vmesni preizkusi prvič izvedeni v šolskem letu 2018/2019. Izvedbo vmesnih preizkusov smo podrobno evalvirali (https://cpi.si/poklicno-izobrazevanje/raziskave-in-evalvacijske-studije/).

 

Zaključni izpit

Zaključni izpit predstavlja zaključevanje izobraževanja tako v vajeniški kot tudi v šolski obliki srednjega poklicnega izobraževanja.

Zaključni izpit opravljajo kandidati, ki so uspešno opravili vse obveznosti izobraževalnega programa v vseh letnikih. Sestavljen je iz izpita slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanem območju) in izdelka oziroma storitve z zagovorom. Izpiti se ocenjuje z ocenami od 2 do 5 in opisno oceno »ni opravil«.

Izdelek oziroma storitev in zagovor se izvede v skladu z izpitnim katalogom in vključuje izkazovanje teoretičnih in praktičnih znanj ter se konča z zagovorom. Pri tem morajo kandidati izkazati doseganje ciljev iz načrtovanja, izvedbe izdelka oziroma opravljanja storitve, vodenja dokumentacije in zagovora. Izdelek oziroma storitev ocenjuje mentor za zaključni izpit, pri ocenjevanju pa lahko sodelujejo tudi drugi, če tako določi šolska komisija za zaključni izpit.

 

Zaključni izpiti so bili v okviru poskusnega uvajanja vajeniških programov prvič izvedeni v šolskem letu 2019/2020. Izvedbo zaključnih izpitov smo podrobno evalvirali (https://cpi.si/poklicno-izobrazevanje/raziskave-in-evalvacijske-studije/).

 

Specifike učenja v podjetjih

V okviru aktivnosti »Učenje na delovnem mestu« razvijamo različne načine podpore učenja v podjetjih, saj želimo za mentorje pripraviti gradivo, ki bi jim lahko bilo v podporo pri izvajanju praktičnega usposabljanja. Mentorji v podjetjih namreč predstavljajo most med izobraževalnim in delovnim procesom, skozi mentorstvo vajencem pa pomembno doprinesejo h kakovosti vajenčevega usposabljanja.

Praktično usposabljanje se izvaja v delovnem okolju, kjer učenje poteka v veliki meri skozi izkustvene metode realnih delovnih situacij, pri čemer pa ne smemo spregledati dejstva, da gre pri tem še zmeraj za učni proces, ki mora za to, da ga lahko ločimo od delovnega procesa (kjer je v ospredju opravljanje delovnih nalog in ne učenje), slediti določenim didaktičnim zakonitostim.

Pri izbiri načina dela smo se glede na zapisano izhodišče odločili za pristope, ki izhajajo iz kvalitativnega raziskovanja. Izhajajoč iz principov kvalitativnega raziskovanja tako v tesnem sodelovanju s šolami in podjetji ter ob upoštevanju dejstva, da so si strokovna področja med seboj različna, pripravljamo opise konkretnih delovnih opravil (nalog oz. postopkov), ki jih vajenci opravljajo v podjetjih. S tem želimo mentorjem ponuditi nabor različnih didaktičnih pristopov, med katerimi lahko izberejo tiste, ki so za doseganje ciljev najbolj primerni. Istočasno pa mentorjem pomagajo, da usposabljanje vajenca teče kot učni proces.

 

Usposabljanje mentorjev

Podjetja, ki razpisujejo učna mesta, morajo imeti dovolj usposobljene mentorje in takšne pogoje ter organizacijo dela, ki jim omogoča prevzemanje svojega dela odgovornosti za realizacijo ciljev izobraževalnega programa. Dobro izobraženi in usposobljeni mentorji, tako v svoji stroki kot v pedagoškem smislu, so temeljni pogoj za zagotavljanje enakovrednega izobrazbenega standarda vajencev in dijakov. Evalvacije so pokazale na potrebo po posodobitvi programa usposabljanja mentorjev, identificirali smo tudi področja, ki jih morajo usposabljanja pokriti: načrtovanje izvajanja vajeništva, naloge in odgovornosti delodajalcev pri izvajanju vajeniške oblike izobraževanja, preverjanje in ocenjevanje ipd.

Na CPI smo že prenovili program za usposabljanje mentorjev, ki je bil sprejet na Strokovnem svetu RS za poklicno izobraževanje decembra 2020.  Pri pripravi novega programa smo izhajali iz že izvedenih evalvacij izvajalcev usposabljanja mentorjev in analize programov usposabljanja mentorjev v nekaterih državah EU. V ospredje smo postavili razvoj tistih kompetenc mentorja, ki jih potrebuje za neposredno izvajanja praktičnega usposabljanja. Prenovljeni program je bolj ciljno usmerjen in upošteva specifike učenja v neposrednem delovnem okolju.


Eden od temeljnih poudarkov v poskusu je tudi sprotno preverjanje izvajanja vajeniške oblike izobraževanja, da bi opredelili temeljne dejavnike uspešnega izvajanja vajeništva. Z njimi smo pridobivali ustrezne argumente, s katerimi bo mogoče novo obliko izobraževanja ustrezno umestiti v prakso.

Vsa 3 leta poskusnega izvajanja vajeniške oblike izobraževanja smo programe, glede na vnaprej opredeljen načrt, ki ga je potrdil Svet RS za kakovost in evalvacije, podrobno evalvirali.

 

Prvo vmesno evalvacijsko poročilo

V Prvem vmesnem poročilu o evalvaciji poskusnega izvajanja vajeniške oblike izobraževanja smo spremljali področja: motivacija za vajeniško obliko izobraževanja, komunikacija in sodelovanje med deležniki, karierno svetovanje in odnos do vajeniške oblike izobraževanja, zadovoljstvo z vajeniško obliko izobraževanja ter podpornimi dokumenti za izvajanje vajeniške oblike izobraževanja.

Drugo vmesno evalvacijsko poročilo

V Drugem vmesnem poročilu o evalvaciji poskusnega izvajanja vajeniške oblike izobraževanja smo se osredotočili na področje vrednotenja znanja. Zanimalo nas je, kako potekata spremljanje in ocenjevanje v vajeniški obliki in kako je potekala izvedba vmesnih preizkusov.

Tretje vmesno evalvacijsko poročilo

V Tretjem vmesnem poročilu o evalvaciji poskusnega izvajanja vajeniške oblike izobraževanja pa smo se osredotočili na načrtovanje in izvajanje vajeniške oblike izobraževanja ter na zaključne izpite.

 

Zaključno evalvacijsko poročilo

V Zaključnem evalvacijskem poročilu so predstavljena izhodišča, na katerih se gradi sistem vajeniške oblike izobraževanja. Predstavljena so temeljna področja evalvacij, ciljne skupine, ki so sodelovale v evalvacijah ter temeljne raziskovalne metode in instrumenti. V poglavju Povzetek rezultatov evalvacij poskusnega izvajanja vajeniške oblike izobraževanja so predstavljeni glavni rezultati vseh izvedenih evalvacij. Na koncu pa glavne ugotovitve vseh izvedenih evalvacij in razmisleki za nadaljnje delo.


Dostopnost spletišča   Ctrl + U

  • Navigacija
    s tipkovnico

Bljižnjice s tipkovnico

  • Ctrl+U Prikaže možnosti dostopnosti
  • Ctrl+Alt+K Prikaže kazalo strani
  • Ctrl+Alt+V Skoči na glavno vsebino
  • Ctrl+Alt+S Prikaže kontaktni obrazec
  • Ctrl+Alt+N Prikaže prijavni obrazec za novice
  • Ctrl+Alt+D Vrne se na domačo stran
  • Esc Zapre pojavno okno / meni
  • Tab Premakne fokus na naslednji element
  • Shift+Tab Premakne fokus na prejšnji element
  • Enter Potrdi/klikne fokusiran element
  • Preslednica Označi/odznači potrditveno polje