Vajeniška oblika izobraževanja temelji na načelu socialnega partnerstva, kar pomeni, da se razvija v sodelovanju med šolo in delovnim okoljem. Zato k rešitvam prispevajo različna ministrstva (MIZŠ, MDDSZ in MGRT), obe pristojni zbornici (OZS in GZS), sindikati in podjetja.
Tekom ESS projekta Prenova poklicnega izobraževanja v letih 2016 – 2021 smo v podporo uvajanju vajeniške oblike izobraževanja razvili vrsto strokovnih rešitev na področjih kot so načrtovanje in izvedba izvedbenega kurikula, organizacije praktičnega usposabljanja z delom v podjetjih, preverjanja in ocenjevanja znanja, zaključevanja, sodelovanja med šolo in delodajalci pri izvajanju praktičnega usposabljanja ipd.
Katalog praktičnega usposabljanja (KPU)
Katalog praktičnega usposabljanja (KPU) je dokument pripravljen na podlagi poklicnega standarda (ali več njih) in izobraževalnega programa (katalogi znanja za strokovne module, izpitni katalog, priloga k spričevalu). Sestavljen je iz delovnih procesov in generičnih kompetenc ter operativnih učnih ciljev in daje izvajalcem programa, šolam in delodajalcem informacijo, kateri so glavni cilji praktičnega usposabljanja za določen izobraževalni program. KPU je pripravljen po načelih socialnega partnerstva in je podlaga za načrtovanje, izvajanje in spremljanje praktičnega usposabljanja.
KPU je del posameznega izobraževalnega programa srednjega poklicnega izobraževanja.
- Smernice za pripravo kataloga praktičnega usposabljanja
Izvedbeni kurikul
Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja temeljijo na modularizaciji, odpiranju kurikula in kompetenčni zasnovanosti ter šolam pri načrtovanju in izvedbi omogočajo določeno avtonomijo. Šola s pripravo izvedbenega kurikula operativno načrtuje izvedbo izobraževalnega programa. V vajeniški obliki izobraževanja šole k sodelovanju pri pripravi izvedbenega kurikula povabijo tudi delodajalce.
Izvedbeni kurikul med drugim vključuje:
- odprti kurikul,
- izvedbeni predmetnik,
- časovno razporeditev izobraževanja v šoli in usposabljanja pri delodajalcih,
- skupno učno pripravo,
- načrt sodelovanja z delodajalci in
- načrt ocenjevanja znanja.
Načrt izvajanja vajeništva (NIV)
Šola pri izvajanju vajeniške oblike izobraževanja pripravi izvedbeni kurikul tako, da se vajenec lahko najmanj polovico trajanja izobraževalnega programa usposablja v podjetju.
Šola v sodelovanju z mentorjem iz podjetja za vsakega vajenca pripravi načrt izvajanja vajeništva, ki vključuje:
- opredelitev in uskladitev učnih ciljev praktičnega usposabljanja z delom vajenca z učnimi cilji in obsegom izobraževanja v šoli,
- pripravo časovne razporeditve usposabljanja na vajeniškem delovnem mestu in izobraževanja v šoli,
- načine in oblike medsebojnega obveščanja med delodajalcem in šolo,
- način sodelovanja pri izvajanju zaključnih izpitov.
Pri načrtovanju izvajanja vajeništva je v pomoč tudi publikacija Specifike učenja v podjetjih, posebej njeno drugo poglavje Načrtovanje nekaterih elementov učenja na delu.
Preverjanje in ocenjevanje znanja
Preverjanje in ocenjevanje znanja je zlasti zaradi svoje kompleksnosti tisti del izobraževalnega procesa, ki zahteva posebej premišljeno načrtovanje in izvedbo. Preverjanje in ocenjevanje znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju in torej tudi v vajeništvu izhaja iz kompetenčno zasnovanih strokovnih modulov. Ker se učni cilji strokovnih modulov uresničujejo v šoli in pri delodajalcu, je v vajeništvu sodelovanje mentorja pri preverjanju in ocenjevanju znanja ključno.
Vmesni preizkus
Praviloma ob zaključku drugega letnika pristojna zbornica izvede vmesni preizkus, s katerim preveri uspešnost usposabljanja, znanje vajenca ter način izvajanja vajeništva pri delodajalcu.
Vsebino, način in postopek vmesnega preizkusa predstavljenega v Navodilih za izvajanje vmesnih preizkusov je na predlog pristojnih zbornic jeseni 2018 določil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje.
V okviru poskusnega uvajanja vajeniških programov so bili v šolskem letu 2018/2019 vmesni preizkusi prvič izvedeni. Evalvacijo vmesnih preizkusov smo predstavili v Drugem vmesnem evalvacijskem poročilu.
Zaključni izpit
Izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja dijaki/vajenci zaključijo z zaključnim izpitom. Zaključni izpit sestavlja izpit iz slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanem območju) in izpit iz izdelka oziroma storitve z zagovorom.
Izdelek oziroma storitev in zagovor se izvede v skladu z izpitnim katalogom in vključuje izkazovanje teoretičnih in praktičnih znanj ter se konča z zagovorom. Pri tem morajo kandidati izkazati doseganje ciljev iz načrtovanja, izvedbe izdelka oziroma opravljanja storitve, vodenja dokumentacije in zagovora.
Zaključni izpiti so bili v okviru poskusnega uvajanja vajeniških programov prvič izvedeni v šolskem letu 2019/2020. Evalvacijo zaključnih izpitov smo predstavili v Drugem vmesnem evalvacijskem poročilu.
Za zaključni izpit v vajeniški obliki izobraževanja je priporočljivo, da se izpit iz izdelka oziroma storitve z zagovorom izvede v podjetju, v katerem se je vajenec usposabljal ter da mentor iz podjetja sodeluje tudi v vlogi mentorja pri zaključnem izpitu, ki vajenca spremlja pri pripravi na izpit iz izdelka oziroma storitve.
Specifike učenja v podjetjih
Praktično usposabljanje z delom se izvaja v delovnem okolju, kjer učenje poteka v veliki meri skozi izkustvene metode realnih delovnih situacij. Kljub temu gre pri tem še zmeraj za učni proces, ki mora za to, da ga lahko ločimo od delovnega procesa, slediti določenim didaktičnim zakonitostim. V delovnem procesu je namreč v ospredju opravljanje delovnih nalog, v učenem procesu pa učenje.
Mentorji v podjetjih predstavljajo most med izobraževalnim in delovnim procesom, skozi mentorstvo vajencem pa pomembno prispevajo h kakovosti vajenčevega usposabljanja. Poleg usposabljanja za mentorje želimo mentorje podpreti tudi z gradivi o učenju v podjetjih.
Usposabljanje mentorjev
Podjetja, ki sodelujejo v poklicnem in strokovnem izobraževanju, morajo imeti usposobljene mentorje in takšne pogoje ter organizacijo dela, ki jim omogoča prevzemanje svojega dela odgovornosti za realizacijo ciljev izobraževalnega programa. Dobro usposobljeni mentorji, tako v svoji stroki kot v pedagoškem smislu, so temeljni pogoj za zagotavljanje enakovrednega izobrazbenega standarda vajencev in dijakov.
V letu 2020 smo prenovili program za usposabljanje mentorjev, ki je namenjen tudi mentorjem, ki usposabljajo vajence. Pri pripravi novega programa smo izhajali iz evalvacij izvajalcev usposabljanja mentorjev in analize programov usposabljanja mentorjev v nekaterih državah EU. V ospredje smo postavili razvoj tistih kompetenc mentorja, ki jih potrebuje za neposredno izvajanja praktičnega usposabljanja z delom. Prenovljeni program je bolj ciljno usmerjen in upošteva specifike učenja v neposrednem delovnem okolju.
V podporo mentorjem razvijamo tudi krajše programe za nadaljnje usposabljanje mentorjev.
