Druga tematska konferenca projekta Modernizacija poklicnega izobraževanja
Konferenca »V kompetence usmerjeno učenje in poučevanje: vizija ali iluzija?«, ki je potekala v sredo, 20. novembra 2024, v Hotelu Mons v Ljubljani, je bila osredotočena na izzive in priložnosti, ki jih prinaša kompetenčno zasnovano načrtovanje in izvajanje programov poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Druga tematska konferenca je potekala v okviru projekta Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest 2022–2026, ki ga v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) vodi Center RS za poklicno izobraževanje. S projektom se podpira uresničevanje razvojnih ciljev na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. V prvi vrsti s prenovo programov, ki jo bodo naslonili na smiselno umeščanje digitalnih, trajnostnih in vseh ostalih ključnih kompetenc. Te opredeljujejo kot pomembne za uravnotežen gospodarski, okoljski in družbeni razvoj ter razvoj posameznika.
Osrednji uvodni nagovor je imela mag. Branka Hrast Debeljak, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje:
»Projekt Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest 2022 – 2026 je osrednji projekt na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in prav gotovo pravilna pot za uresničevanje ambicioznih razvojnih ciljev in odgovor na izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije, novi poklici, digitalizacija in avtomatizacija, robotizacija, tudi umetna inteligenca, ter skrb za trajnost in ohranjanje okolja . S tem projektom naslavljamo celotno populacijo, torej dve tretjini slovenskih dijakov, ki se šolajo v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Pri tem pozornost namenjamo tako tistim, ki bodo s svojim talentom in odličnostjo prispevali k digitalnemu in zelenemu preboju ter višji produktivnosti in inovativnosti, kot tudi tistim na robu trga dela, torej nezaposlenim, migrantom, socialno izključenim.«
Direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, mag. Gregor Mohorčič je otvoril plenarni del konference z opredelitvijo strateške vloge poklicnega izobraževanja v povezavi s spremembami, ki jih neizbežno narekujejo hitre družbene in gospodarske razmere. Izpostavil je vlogo vodstva in učiteljev, kot ključnih dejavnikov pri uvajanju sprememb. Predavanje je zaključil s sporočilom, da je ključ za zagotavljanje odličnosti sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja celovit in strateški pristop in odgovorno ravnanje vseh vključenih, tako odločevalcev, kot vodstva šol in učiteljev.
Doc. dr. Danijela Makovec Radovan je v svojem predavanju poudarila:
»Kompetenčno zasnovani izobraževalni programi so lahko dober odziv na spreminjajoče se razmere, saj zelo dobro povezujejo razvoj vednosti, spretnosti ter avtonomne in etične drže potrebne v poklicu in družbenem življenju. A zgolj priprava kurikularnih dokumentov ne bo dovolj. Kompetenčna zasnovanost namreč spreminja ustaljene načine delovanja šole in učiteljev. Bolj kot z vprašanjem, ali ostajati pri kompetenčni zasnovanosti programov, se moramo torej ukvarjati z vprašanjem, kako ga uvajati in kakšno podporo pri tem nuditi šolam in učiteljem. Brez tega na spremembe ne moremo računati.«
Rini Romme, ki deluje kot strateški svetovalec na največji poklicni šoli za kmetijsko izobraževanje Yuverta na Nizozemskem, je v svojem predavanju kompetenčno zasnovano izobraževanje predstavil skozi prizmo nizozemskega sistema poklicnega izobraževanja.
Z namenom predstavitve dobrih praks so v goste povabili ravnateljico, ga. Moniko Stausberg in učitelja strokovnih predmetov, g. Heika Meiwesa iz poklicne šole ITECH Hamburg v Nemčiji. Predstavila sta inovativni tridelni pristop, ki so ga razvili na njihovi šoli. Temelji na spodbujanju samovodenega učenja dijakov, podpira razvoj kompetenc in omogoča individualizacijo pouka. Poudarila sta ključno vlogo celotnega šolskega kolektiva, ki dijake podpira pri sooblikovanju izobraževalne poti.
Da pa dobre prakse obstajajo tudi v slovenskem prostoru, je potrdila predstavitev ravnateljice Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije iz Šolskega centra Celje, Simona Črep. Povedala je:
»Vodenje z vizijo, visoka stopnja sodelovalne kulture – timska organiziranost kolektiva v podporo razvoju kakovosti, trajno uvajanje izboljšav – z načrtnim razvojem ustvarjalnosti in inovativnosti v vzgojni in učni proces – ter spremljanje gospodarskih in družbenih trendov so izhodišča za razvojno in letno načrtovanje. Le-to je temelj za kakovostno delo, ki postavlja v spodbudnem učnem okolju vse bolj v ospredje proaktivnega dijaka in učitelja – mentorja.«
V zadnjem delu konference so udeleženci skozi izvedbo delavnice, ki sta jo vodili Lea Avguštin in Anja Dolžan, obe iz Centra RS za poklicno izobraževanje, odkrivali priložnosti in izzive, ki jih zahteva vodenje kompetenčno naravnane šole.
