Velika vrednost ukvarjanja z umetniškimi jeziki
Na posvetu Dvig kulturnega kapitala dijakov poklicnih in strokovnih šol, ki je bil 10. oktobra v Slovenski kinoteki, se je jasno pokazalo, kako veliko vrednost imata kultura in umetnost v izobraževanju. Predstavljene so bile zgodbe povezovanja, ki so zaznamovale tako učitelje kot dijake: od zgodbe uvodnega govornika mag. Janeza Damjana, direktorja CPI, pa do zgodb, ki so jih v okviru projekta SKUM (Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo) ustvarili na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec in Gimnazijki Franca Miklošiča Ljutomer. Na okrogli mizi, ki jo je organiziral Zavod Petida, zavod za raziskovanje in razvoj pedagoške in kulturno-umetniške prakse ter za svetovanje in spodbujanje kreativnosti, so predstavniki teh šol povedali, kako je mogoče umetnost lepo povezati tudi zelo konkretnimi strokovnimi vsebinami, kot je npr. anatomija. Opazili so, da so dijaki, ki so bili sicer v ozadju, v stiku z umetnostjo velikokrat kar »zacveteli«. Dr. Robi Kroflič, eden od pedagogov Zavoda Petida in redni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, je izpostavil, da je »projekt SKUM pokazal veliko vrednost ukvarjanja s poetičnimi (umetniškimi) jeziki, ki morajo v sodobnem vrtcu in šoli uravnotežiti pretežno ukvarjanje z znanostmi in tehnologijami.
Umetnost kot polje užitka, potrošnje, znanja in raznolike krajine poklicev je osvetlila Alma R. Selimović, direktorica Zavoda Bunker, ki je izpostavila posebnosti generacije mladih in njihovega doživljanja umetnosti ter opozorila na razlike med mladimi, ki kulturni kapital dobijo tako rekoč že ob rojstvu, in tistimi, ki ga ne dobijo. Podatki kažejo, da so dijaki poklicnih in strokovnih šol v slabšem položaju in s tem prikrajšani za pomemben del izpolnjenega kakovostnega življenja.
V zadnjem delu posveta so udeleženci ob izbranih filmskih odlomkih razmišljali o različnih poteh, po katerih lahko filme vključimo v srednješolski pouk. Posvet se je zaključil s priporočili, kako omogočiti umetniško izkušnjo v šolah. Glavno sporočilo lahko strnemo z besedami dr. Krofliča:
»Uživanje v umetniških stvaritvah in umetniško ustvarjanje je smiselno povezati s številnimi strokovnimi področji in poklici, kjer si prizadevamo za krepitev ustvarjalnih potencialov s pomočjo razvoja imaginacije in narativne vednosti. Najlažji način podpore razvoju teh potencialov je umetnost.«
