V ospredju: poklici in spretnost
Uvod
Na podlagi širokega nabora nacionalnih podatkov o spretnostih Cedefop pripravlja publikacije Spotlight on jobs and skills za države EU‑27, Islandijo in Norveško. Publikacije ponujajo celovit vpogled v trenutno stanje na trgu dela, prihodnje razvojne trende ter napovedi potreb po spretnostih v posamezni državi. Analize temeljijo na orodjih Cedefop Skills Intelligence, napovedih spretnosti, Evropskem indeksu spretnosti (ESI), spletnih oglasih za delo (OJA), sektorskih in poklicnih analizah ter nacionalnih poročilih o anticipaciji potreb po spretnostih.
Trendi zaposlovanja
V zadnjem desetletju je Slovenija postopno zniževala stopnjo brezposelnosti, kar odraža trajno okrevanje po svetovni finančni krizi. Po začasnem porastu v obdobju pandemije COVID‑19 je brezposelnost leta 2023 upadla na 4 %, kar je pod ravnjo pred pandemijo in pod povprečjem EU (6 %). Delež dolgotrajno brezposelnih je bil najnižji po letu 2011 (38 %), vendar še vedno nekoliko nad povprečjem EU (35 %), kar kaže na potrebo po nadaljnjih aktivacijskih ukrepih.
Leta 2023 so več kot polovico delovne sile zaposlovali štirje sektorji: predelovalne dejavnosti, trgovina, izobraževanje ter zdravstvo in socialno varstvo. Delež zaposlenih v trgovini (13 %) je primerljiv s povprečjem EU, medtem ko je delež zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (23 %) bistveno višji od povprečja EU (16 %). Predelovalni sektor zaposluje 65 % tehničnih delavcev, kar znatno presega povprečje EU (28 %).
Skoraj dve tretjini delovne sile predstavljajo strokovnjaki, storitveni in prodajni delavci ter delavci v trgovskih poklicih. Največji delež predstavljajo strokovnjaki (23 %), med katerimi prevladujejo učitelji (6 %) ter raziskovalci in inženirji (5 %). Zaradi močnega predelovalnega sektorja je delež tehničnih delavcev (5 %) skoraj dvakrat višji od povprečja EU (3 %).
Ženske predstavljajo 46 % delovne sile, kar je primerljivo s povprečjem EU. Najbolj so zastopane v zdravstvu in socialnem varstvu (79 %) ter izobraževanju (76 %), kjer deleži presegajo povprečje EU. V kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu predstavljajo 38 % zaposlenih (EU: 30 %). Delež delovno aktivnih oseb, starih 25–49 let, ostaja nad povprečjem EU, vendar se postopno zmanjšuje, medtem ko delež starejših delavcev narašča, kar odraža demografske izzive starajočega se prebivalstva.
Leta 2023 so srednje izobraženi predstavljali 55 % delovne sile (EU: 46 %). Delež visoko izobraženih (37 %) je blizu povprečja EU (38 %), delež nizko izobraženih (manj kot 10 %) pa občutno nižji od povprečja EU (16 %). Stopnja prekomerne usposobljenosti diplomantov znaša 23 %, kar ustreza povprečju EU. Delež neaktivne mladine (7 %) je nižji od povprečja EU (9 %), vendar ostaja izziv.
Razvoj spretnosti in učenja
Leta 2023 je bilo 70 % vseh spletnih oglasov za delo v Sloveniji objavljenih v storitvenih dejavnostih (EU: 51 %). Več kot polovica oglasov (51 %) se je nanašala na poslovne storitve, kar močno presega povprečje EU (15 %). Ti trendi kažejo na premik v smeri storitvenega gospodarstva, zlasti na področjih IKT, upravnih in finančnih storitev, kar predstavlja dolgoročni evropski megatrend.
Najbolj iskani poklici so bili osnovni delavci, delavci v storitvenem in prodajnem sektorju ter strokovnjaki. Med najpogosteje navedenimi spretnostmi v spletnih oglasih za delo so bile digitalna analiza podatkov ter spremljanje, pregledovanje in testiranje.
Po Evropskem indeksu spretnosti (ESI) 2024 se Slovenija uvršča na 6. mesto med 31 državami z oceno 65 od 100, kar predstavlja pomemben napredek v primerjavi z letom 2017 – 9. mesto. Najvišje je Slovenija ocenjena na področju ujemanja spretnosti z delovnimi mesti. Posebej izstopa po stopnji aktivnosti prebivalstva, starega 25–54 let (1. mesto), ter po udeležbi v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (2. mesto). Najšibkejše področje ostaja nizek delež odraslih z visokimi digitalnimi spretnostmi (20. mesto)
Leta 2023 je skoraj petina prebivalcev Slovenije imela nadpovprečne digitalne spretnosti, kar je pod povprečjem EU. Med zaposlenimi je ta delež znašal 24 %, med mladimi, starimi 25–34 let, pa 33 %. Relativno visoka udeležba zaposlenih v izobraževanju in usposabljanju (23 % v primerjavi z 14 % v EU‑27), zlasti med ženskami in osebami, starimi 25–49 let, predstavlja pomemben potencial za zapolnjevanje vrzeli v digitalnih znanjih.
Prihodnji trendi zaposlovanja
Do leta 2035 se pričakuje zmerna letna rast delovne sile (0,8 %), pri čemer bo upadala le starostna skupina 30–49 let, ostale pa bodo naraščale. Najhitreje se bo povečevala delovna sila, starejša od 65 let, kar odraža izrazit trend staranja prebivalstva.
Skupna zaposlenost naj bi se do leta 2035 zmanjšala za 1 %, predvsem zaradi upadov v izobraževanju, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu ter gradbeništvu. Nasprotno se pričakuje močna rast zaposlovanja v poslovnih in storitvenih dejavnostih. Najhitreje rastoči sektorji bodo IKT, energetika in zdravstvo. Zaposlovanje v predelovalnih dejavnostih, ki ostajajo največji delodajalec v Sloveniji, naj bi se povečalo za 6 %.
Zaposlovanje strokovnjakov in osnovnih delavcev naj bi se do leta 2035 povečalo za 16 % oziroma 13 %. Med poklici z najvišjo pričakovano rastjo izstopajo osebni negovalci, strokovnjaki s področja znanosti in inženirstva, strokovnjaki IKT, delavci v gradbeništvu, proizvodnji in prometu ter monterji. Potrebe po nadomestitvi delovne sile bodo v večini poklicev presegle rast zaposlenosti, kar predstavlja pomemben izziv in hkrati priložnost za ciljno usposabljanje in načrtovanje delovne sile.
Prihodnji trendi spretnosti in učenja
Delovna mesta, ki zahtevajo visoko izobrazbo, so leta 2022 predstavljala 41 % zaposlenosti, do leta 2035 pa naj bi se njihov delež povečal na 51 % in presegel povprečje EU. Ta premik je predvsem posledica zmanjševanja deleža delovnih mest z nizkimi zahtevami po izobrazbi. Večina prostih delovnih mest bo posledica potreb po nadomestitvi, le manjši delež pa bo povezan z rastjo zaposlenosti.
Rastoče povpraševanje po visoko usposobljeni delovni sili se odraža v predvideni rasti zaposlenosti v visokotehnološkem gospodarstvu, zlasti v visokotehnološki proizvodnji. Ti trendi poudarjajo pomen tehnoloških inovacij ter povečujejo potrebo po naprednih digitalnih spretnostih, izpopolnjevanju in prekvalificiranju.
Pričakovano pomanjkanje spretnosti
Po Cedefopovem indeksu pomanjkanja delovne sile in spretnosti se v Sloveniji pričakuje izrazito pomanjkanje tako v visoko kvalificiranih kot v osnovnih poklicih. Delodajalci bodo imeli največ težav pri zaposlovanju v poklicih z velikim povpraševanjem, kot so osebni negovalci, delavci v gradbeništvu, proizvodnji in prometu ter strokovnjaki s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Pomanjkanje bo posledica kombinacije rasti zaposlovanja, visokih potreb po nadomestitvi ter že obstoječih neskladij med ponudbo in povpraševanjem po spretnostih.
V ospredju: poklici in spretnosti
Cedefop pripravlja publikacije Spotlight on jobs and skills, ki temeljijo na nacionalnih podatkih o spretnostih in ponujajo vpogled v stanje na trgu dela, prihodnje trende ter napovedi potreb po spretnostih v državah EU‑27, Islandiji in Norveški. Analize temeljijo na orodjih Cedefop Skills Intelligence, napovedih spretnosti, Evropskem indeksu spretnosti, spletnih oglasih za delo, sektorskih in poklicnih analizah ter nacionalnih poročilih o anticipaciji potreb po spretnostih.