Tretja tematska konferenca projekta Modernizacija poklicnega izobraževanja: »Voditi spremembe, oblikovati prihodnost: načrtovanje in izvajanje kompetenčno zasnovanega poklicnega izobraževanja«
V sklopu projekta »Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest 2022–2026«, ki se financira iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), je uspešno zaključena tretja tematska konferenca, ki je potekala v torek, 14. oktobra 2025, v prostorih hotela Mons Ljubljana (Four Points by Sheraton).
S plenarnim delom konference smo naslovili pomen vloge vodstev šol pri uvajanju prenovljenih kompetenčno zasnovanih izobraževalnih programov ter podpori in strategijah, da lahko kompetenčno zasnovano izobraževanje zaživi v šolski praksi.
Osrednji uvodni nagovor je imela mag. Branka Hrast Debeljak, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki je izpostavila, da pri modernizaciji poklicnega izobraževanja ne gre le za prenovo programov, ampak za spremembo miselnosti in sodelovanja.
Direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, mag. Gregor Mohorčič je otvoril plenarni del konference z opredelitvijo strateške vloge poklicnega izobraževanja v povezavi s spremembami, ki jih narekujejo hitre družbene in gospodarske razmere. Pot naprej vidi v pomembnosti implementacije in sodelovanja vseh na vseh nivojih. S celovitim in strateškim pristopom pa lahko vodstvo šol zagotovi, da so spremembe smiselne in ustrezno vključene v obstoječe procese ter učinkovito sprejete s strani vseh deležnikov. To nas namreč vodi v izboljšanje kakovosti izobraževanja in prilagoditev sodobnemu duhu časa.
Dr. Peter Wostner iz UMAR -ja je v svojem predavanju izpostavil, da slovensko gospodarstvo trenutno obvladuje industrijo 3.0 in da potrebujemo bolj ambiciozne in drzne inovacije za uvajanje industrije 4.0, kar pomeni še več znanja in ustvarjalnosti. Hkrati pa smo po raziskavah glede na osredotočenost na te kompetence pod povprečjem EU. Po njegovih besedah je potrebno postaviti ustvarjalnost v jedro vzgojno-izobraževalnih in družbenih procesov ter prepoznati kulturo vseživljenjskega učenja kot pot v dolgoživo družbo.
Helena Žnidarič, vodja projekta na Centru RS za poklicno izobraževanje, je v nadaljevanju predstavila pilotno izvajanje kompetenčno zasnovanega poklicnega izobraževanja, ki ga uvajamo v okviru projekta od januarja 2025 do marca 2026 za šolske time prvih petih prenovljenih izobraževalnih programov. Navedla je, da so prenovljeni izobraževalni programi lahko priložnost za razvoj šole, da posodobi svoje pedagoške pristope v smeri kompetenčno zasnovanega izobraževanja, s poudarkom na učnih situacijah. Vloga vodstev šol pri tem pa je, da skrbi za sistematično podporo učiteljem in gradi kulturo odprtosti do sprememb.
Dobre prakse iz šol so v drugem delu predstavile tri ravnateljice ter mentor iz podjetja. Najprej sta vlogo ravnatelja pri prenovi izobraževalnega programa predstavili ravnateljici, ga. Tanja Čefarin iz ŠC Nova Gorica ter Andreja Ahčin iz BC Naklo. Čefarin je izpostavila, da kompetenčni pristop zaživi takrat, ko učitelji sodelujejo kot tim, vodja pa s svojo vizijo in podporo ustvari prostor za inovacije in skupno učenje. Ahčin pa je poudarila, da je ob uvajanju prenovljenih programov potreben in nujen napor ter da je izjemno pomembno, da so v ta proces vključeni vsi deležniki.
Ravnateljica Mojca Šmelcer iz ŠC Škofja Loka ter Matjaž Vehar, glavni mentor v učnem centru iz podjetja LTH Castings, pa sta v nadaljevanju predstavila partnerstvo šole in podjetja, ki krepi razvoj kompetenc. Izpostavila sta, da se dvig kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja krepi skozi tovrstno partnerstvo, izbirni in odprti del kurikuluma pa je dobra podlaga za individualni razvoj in krepitev kompetenc dijakov. Kot primer uspešnega mentorstva je g. Vehar izpostavil, da so vajenci, ki se usposobijo v vajeniški obliki, takoj zaposljiv kader. Sodelovanje med šolo in podjetjem je tako odlična priložnost, da se združi znanje in izkušnje ter ustvari okolje, kjer vsi rastejo – dijaki, šola in podjetje.
Konferenca je tako uspešno povezala ravnatelje, direktorje ter drugo strokovno javnost, ki so skupaj osvetlili, kako lahko vodstva šol strateško usmerjajo uvajanje prenovljenih programov v praksi.
Iskrena zahvala gre vsem predavateljem, udeležencem in partnerjem za prispevek k vsebini in strokovnim razpravam med druženjem ob odmorih.
PPT predstavitve, zarisi in posnetki:
Gradiva so namenjena podpori pri uporabi in razumevanju vsebin. Zahvaljujemo se, da boste ob uporabi navedli vir, da ohranimo preglednost in spoštovanje do avtorjev.
Vir: Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (2025). Tretja tematska konferenca projekta Modernizacija poklicnega izobraževanja. Ljubljana, 14. oktober 2025.
mag. Gregor Mohorčič, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje: Poklicno izobraževanje – odziv na spremembe
- Zaris
- Posnetek
Peter Wostner, Urad za makroekonomske analize in razvoj: Slovenija na poti v inovacijsko podprto rast: s kom in na kakšen način?
- Zaris
- Posnetek
Helena Žnidarič, vodja projekta, Center RS za poklicno izobraževanje: Uvajanje prenovljenih izobraževalnih programov kot priložnost za razvoj šole PPT
- Zaris
- Posnetek
Tanja Čefarin, ravnateljica, Šolski center Nova Gorica: Vloga ravnatelja pri prenovi izobraževalnega programa: timski pristop pri oblikovanju izvedbenega kurikula
- Zaris
- Posnetek
Andreja Ahčin, ravnateljica, Biotehniški center Naklo: Kako uvajati spremembe v šoli?
- Zaris
- Posnetek
mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica, Šolski center Škofja Loka in Matjaž Vehar, mentor v učnem centru LTH Castings d. o. o.: Partnerstvo, ki krepi kompetence: ŠC Škofja Loka in LTH Castings d.o.o
- Zaris
- Posnetek
-
mag. Gregor Mohorčič, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
-
mag. Gregor Mohorčič, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
-
Udeleženci konference
-
Helena Žnidarič, vodja projekta Modernizacija poklicnega izobraževanja, Aleksandar Sladojević, MVI in Nataša Potočnik, direktorica ACS
-
Udeleženci ob odmoru
-
Andreja Ahčin, ravnateljica BC Naklo