Aktivnost 5
Razvoj višjega strokovnega izobraževanja
Aktivnost 5. določata dva temeljna cilja in sicer (1) prenova višješolskih strokovnih programov za zeleni in digitalni prehod ter (2) podpora strokovnim delavcem na višjih strokovnih šolah pri izzivih, ki jih prinašajo spremembe na trgu dela na eni in načini učenja in poučevanja na drugi strani. Prenova višješolskih študijskih programov bo zagotavljala večjo povezanost med trgom dela in izobraževanjem in s tem na ustrezen in hiter odziv na strokovne, gospodarske, znanstvene, kulturne in druge spremembe v sodobni družbi. V okviru aktivnosti nastaja več gradiv in dokumentov, ki so podlaga za prenovo skupaj 16 višješolskih strokovnih programov do konca trajanja projekta.
Pod–aktivnosti:
Sistemska analiza višješolskega izobraževanja
Pripravili smo pregled značilnosti in izzivov na področju višjega strokovnega izobraževanja, zbrani so bili podatki o aktualnih programih, raziskovalni del poročila pa vključuje analizo intervjujev, opravljenih z vodstvenimi delavci izobraževalnih ustanov, z učitelji in študenti na višješolskih študijskih programih. V ospredju analize so bila vprašanja o značilnostih VSI, umeščenosti te ravni v izobraževalno vertikalo ter možnosti, ki jih višješolsko izobraževanje ponuja za vseživljenjsko (poklicno) izobraževanje, zbrani so bili tudi odzivi o postopkih načrtovanja in priprave programov, njihove modularne zasnove in o vlogi odprtega kurikula.
- Sistemska analiza višješolskih študijskih programov, poročilo o značilnosti višješolskih študijskih programov
Mednarodna primerjava višješolskega izobraževanja
Pri Mednarodni primerjavi bo v ospredju pregled sistemskih ureditev izobraževanja na ravni EOK5 v izbranih državah (Finska, Danska, Švedska, Estonija, Avstrija, Švica, Nizozemska, Francija, Hrvaška in Portugalska). Dokument je strukturiran kot pregled izzivov na področju VSI, s katerimi se v posameznih državah srečujejo, zbrani so tudi pristopi, s katerimi izzive rešujejo. Analiza odpira nekatera vprašanja, ki jih lahko v kontekstu delovanja drugih držav mislimo tudi pri nas. Odpira se namreč vrsta strokovnih razprav, ki so značilne tudi za slovenski prostor, v katerem se pojavlja mnogo različnih mnenj o smeri njihovega razreševanja.
Smernice za izvajanje kompetenčno naravnanega študija in odprtega kurikula
Smernice bodo v pomoč pri načrtovanju izvedbenega kurikula in bodo predstavljale temeljno študijsko gradivo za izvajalce študijskega procesa. Kompetence strokovnih in vodstvenih delavcev bodo opredeljene na podlagi posameznih vsebinskih sklopov. Za podporo kakovostnemu načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju v kompetenčno zasnovanih izobraževalnih programih bomo razvili programe usposabljanja.
Prav tako bomo pripravili Smernice za načrtovanje in izvajanje odprtega kurikula. Koncept odprtega kurikula odpira prostor za neposredno povezavo višješolskega okolja z lokalnim gospodarstvom, hitro vsebinsko prilagajanje in tudi individualizacijo.
Nadgradnja višješolskih strokovnih izobraževalnih (VSI) programov z umestitvijo ključnih kompetenc
Ta pod–aktivnost je opredeljena v dokumentu Koncept vključevanja ključnih kompetenc v višješolske študijske programe. V gradivu je poudarjen celosten pristop k načrtovanju, spremljanju in vrednotenju ključnih kompetenc ter povezovanju in sodelovanju vseh ključnih deležnikov pri njihovem vključevanju v izobraževalne programe. Kot nacionalni standard se ključne kompetence vključuje v vse VŠP in vsebinsko dopolnjujejo poklicne kompetence, seveda skladno z značilnostmi posameznega izobraževalnega programa in zahtev stroke. Gradivo temelji na konceptu sočasnega razvoja ključnih in poklicnih kompetenc študentov in na sploh strokovnimi kompetencami ter jih skladno nadgrajevati v različnih delovnih, poslovnih, razvojnih oziroma drugih okoljih in situacijah.
Prenova 16 višješolskih strokovnih programov
Zadnja pod–aktivnost je prenova več kot polovice višješolskih programov.
Osnova za prenovo programov bo priprava Modela prenove višješolskih strokovnih programov predstavlja podlago za prenovo Izhodišč za pripravo višješolskih študijskih programov in opredeljuje širši pogled na višješolsko raven izobraževanja, poudarja temeljne izzive in načela ter opredeljuje temeljna vprašanja, ki jih je treba odgovoriti in upoštevati pri modernizaciji višjega šolstva. Jedro izobraževalnih programov so delovni in poslovni procesi ter priprava na zaposlitev oz. samozaposlitev. Model izhaja iz na delovnih in poslovnih procesih temelječem pristopu, ki omogoča pridobitev celovite poklicne izobrazbe oz. poklica. Posamezniku mora zagotavljati pridobitev ustrezne osnove za razvoj poklicne kariere, nadaljnje izobraževanje oziroma omogočiti prehod na trg dela.
Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov bodo predstavljala strokovno utemeljeno opredelitev značilnosti priprave izobraževalnih programov, ki izhajajo iz ciljev višjega strokovnega izobraževanja. Poglavitni namen Izhodišč je v uskladitvi metodologije načrtovanja, priprave in uvajanja izobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe na višješolski strokovni ravni. Izhodišča določajo razmerja med izobrazbo ter poklici in delom, določajo cilje programske prenove, podajajo izhodišča za pripravo katalogov znanja in izpitne kataloge.