Programi poklicnega in strokovnega izobraževanja, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, so pripravljeni na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS št. 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj.), Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (UL RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19), Zakona o vajeništvu (UL RS, št. 25/17) in Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (UL RS, št. 86/04 in 100/13).
Programe za izpopolnjevanje in usposabljanje opredeljujeta Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Zakon o višjem strokovnem izobraževanju.
Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2019) in Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2016) podrobneje opredeljujejo minimalni izobrazbeni standard, razmerje med sestavinami in strukturo predmetnikov za posamezno vrsto programov.
Priprava in izvedba programov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja je natančneje opredeljena v metodološkem priročniku Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Center RS za poklicno izobraževanje, 2006).
Vsebinska priprava programov poklicnega in strokovnega izobraževanja temelji na enem ali več poklicnih standardih (podlaga Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), ki opredeljujejo znanja, spretnosti in kompetence, potrebne za opravljanje določenega poklica ter na nacionalni ravni določenem minimalnem standardu splošnih znanj za posamezno raven in vrsto izobraževanja. V programe so smiselno vključeni cilji ključnih kompetenc.
Za vse programe je značilno, da so kreditno ovrednoteni, učno-ciljno in kompetenčno naravnani, modularno strukturirani in omogočajo povezovanje različnih vrst znanja. Pomembni sestavini programov sta praktično usposabljanje oziroma izobraževanje z delom, ki omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj v realnem delovnem okolju, ter odprti kurikul, s katerim je šolam omogočeno prilagajanje izobraževanja potrebam dijakov oziroma študentov in regionalnemu/lokalnemu okolju.