Resetiranje izobraževanja in usposabljanja za digitalno dobo
8. in 9. novembra 2021 se je odvijala Osrednja evropska konferenca slovenskega predsedovanja Sveta EU na področju izobraževanja: »Resetiranje izobraževanja in usposabljanja za digitalno dobo«, kjer so sodelovali domači in tuji deležniki; strokovnjaki, ravnatelji, učitelji ter mladi in razpravljali o tem, kakšna naj bo šola prihodnosti.
Digitalni prehod je ob zelenem prehodu eden izmed največjih izzivov, ki so pred nami. Zavedati pa se moramo, da je digitalni prehod v izobraževanju še toliko bolj zahteven proces, ki bo uspešen samo, če bomo združili moči in delali skupaj. Zato smo na tej konferenci dali glas ključnim deležnikom, učiteljem, stroki in mladim, ki so predstavili pogled na šolo prihodnosti,« je povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec. Izpostavila, je tudi izjemno pomembno vlogo učiteljev in učiteljic, med drugim tudi za pomoč pri vzpostavitvi nove evropske vizije izobraževanja. V svojem govoru sta ji pritrdila tudi podpredsednika Evropske komisije Margaritis Schinas in Margrethe Vestager in poudarila, da je potrebno digitalni prehod spodbuditi na vseh ravneh. V današnjem svetu ne gre brez digitalnega znanja in kompetenc in za to lahko poskrbi izobraževalni sistem. Pri digitalizaciji, pa ne smemo pozabiti na možnost enakovrednega dostopa, etični vidik in zaupanje.
Učitelji in ravnatelji so podprli digitalni prehod, a opozorili, da se je tega potrebno lotiti celostno. Digitalizacija in umetna inteligenca omogočata nadgradnjo poučevanja, več interaktivnosti, personaliziranega pouka, bolj osebni način iskanja ter podpore močnih področij slehernega učenca, ne moreta pa nadomestiti učitelja. Šolski prostor ni namenjen samo učenju in ocenjevanju, temveč je prostor, kjer se mladi razvijajo tudi na socialni in čustveni ravni. Posebno pozornost mora tako šola nameniti razvoju čustvenih kompetenc. Po mnenju učiteljev in strokovnjakov, sodelujočih na konferenci, naj šola prihodnosti razvija razmišljajoče, empatične, odprte in odgovorne ljudi. Ob tem so učitelji poudarili, da sta izjemno pomembna pravo usposabljanje za digitalne kompetence in zagotovitev sodobne tehnologije.
Mladi so izpostavili da digitalizacija in AI omogočata nadgradnjo tradicionalnega izobraževanja. Želeli bi si, da šola prihodnosti vključuje sodobne načine poučevanja, ki so interaktivni, s sodobno tehnologijo. Dijaki so predstavili tudi slabosti digitalizacije, kot so pomanjkanje določenih spretnosti (pisanje na roko), neenaka dostopnost in pomanjkanje osebnih stikov.
Sočasno s konferenco se je odvijal tudi tretji evropski digitalni hekaton, na katerem je sodelovalo več kot 3000 mladih, učiteljev in raziskovalcev iz 33 držav v okviru 62 nacionalnih hekatonov. Organiziralo ga je ministrstvo za izobraževanje skupaj s središčem za umetno inteligenco pod okriljem Unesca. Mladi so iskali inovativne rešitve na temo digitalnega izobraževanja. Hekaton sta odprli ministrica prof. dr. Simona Kustec in evropska komisarka Mariya Gabriel.
Zaključke konference bo ministrica predstavila tudi pristojnim ministrom Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport.
prof. dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje znanost in šport