Inkluzija v poklicnem in strokovnem izobraževanju
Vabimo vas k prebiranju prvega od dveh poročil o rezultatih raziskave o inkluzivni naravnanosti slovenskih srednjih poklicnih in strokovnih šol, ki poteka na Centru RS za poklicno izobraževanje. V raziskavi so sodelovali ravnatelji (n = 44), šolski svetovalni delavci (n = 29) in učitelji (n = 354) srednjih strokovnih in poklicnih šol iz celotne Slovenije. Za sodelovanje se vam na tem mestu tudi prav lepo zahvaljujemo!
Pri raziskovanju smo Izhajali iz širšega razumevanja inkluzije kot občega pedagoškega načela, ki vključenost naslavlja na ravni vseh dijakov in predpostavke, da se lahko inkluzija bolje udejanja ob upoštevanju večdimenzionalnega koncepta pravičnosti (t. i. 4R). Pri tem smo se oprli na indeks inkluzije, ki so ga oblikovali v Veliki Britaniji. Na uresničevanje inkluzije smo pogledali z vidika dijakov s posebnimi potrebami, tudi z vidika dijakov z migrantskim ozadjem in teh, ki prihajajo iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom.
Namen prvega dela raziskave je bil posneti stanje na podlagi mnenj anketirancev o posameznih vidikih uresničevanja inkluzije na šolah. Anketiranci ocenjujejo, da je uresničevanje inkluzije na njihovih šolah na 3-stopenjski lestvici srednje do zelo močno. Pri čemer pa so učitelji in svetovalni delavci bolj kritični kot ravnatelji. Ugotavljamo tudi, da se inkluzivnost najmanj uresničuje z vidika dveh dimenzij pravičnosti in sicer zastopanosti (R2) in pripoznanja (R3).
V prvem poročilu, ki ga bomo jeseni tudi predstavili na posvetu za strokovne delavce in vodstva poklicnih in strokovnih šol, smo analizirali mnenje anketirancev o stanju na njihovih šolah. V naslednjem poročilu pa se bomo posvetili analizi z inkluzijo povezanih stališč anketirancev. Dodatno pa smo opravili zbiranje mnenj tudi s strani dijakov, ki so že odzvali v zelo velikem številu.