je oblika samorefleksivnega preučevanja lastne prakse z namenom, da učitelj poglobi razumevanje lastnega dela in okvirne situacije ter njenega vpliva na njegovo delo, kar mu pomaga svoje delo izboljšati, in sicer s premišljeno strateško akcijo, ki naj bo izvedljiva. Akcijsko raziskovanje za razliko od zahteve po strogi objektivnosti v kvantitativnem raziskovanju zahteva osebno vpletenost (Marentič Požarnik, 1989). Izhaja iz učiteljev ter razvija njihovo avtonomijo in odgovornost za graditev svoje stroke (Bizjak, 2006). Prične se z utemeljitvijo problema, na temelju katere se oblikuje raziskovalno vprašanje. Sledi raziskovanje problemske situacije na temelju sistematičnega zbiranja podatkov iz različnih virov za poglabljanje razumevanja problema. S pridobitvijo jasnejše slike o dejavnikih, ki sprožajo in vzdržujejo problem, je nato mogoče pripraviti akcijski načrt za spreminjanje posameznikove prakse (Rupnik Vec in Rupar, 2006).