UMAR predstavil Poročilo o produktivnosti 2021
V četrtek, 20. 1. 2022 je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) predstavil Poročilo o produktivnosti 2021, že tretje v vrsti. Zaznamovalo ga je gospodarsko okrevanje, ki je posledica korona krize in pomen interventnih ukrepov. Predstavili so:
- Trenutno stanje in njihove dolgoročne cilje trende; od investicij do inovacij, digitalne preobrazbe in znanja, vključno z družbenim in institucionalnim kapitalom.
- Rastoči pomen digitalizacije in neoprijemljivega kapitala na produktivnost.
- Tri ključne dejavnike uspešnega prehoda v novo normalnost; razvoj kadrov in spretnosti prihodnosti, vlogo javnih financ in trajnostna preobrazba v nizkoogljično in krožno gospodarstvo.
Analiza kaže dobro stanje na področju digitalizacije in inovacijskih aktivnosti velikih podjetij, skromna pa je rast produktivnosti po gospodarsko – finančni krizi zaradi nizke investicijske aktivnosti.
Pred epidemijo covid-19 je bila deset let upočasnjena rast produktivnosti zaradi nizke ravni investicij podjetij. Leto 2020 je zaznamoval močen upad, tekom leta 2021, pa je produktivnost presegla pred-epidemično raven. Slovenija je bila pred letom 2009 z vidika produktivnosti ena vodilnih v EU, po letu 2014 pa je bila le povprečna.
Ključni dejavniki za rast produktivnosti so na strani vlaganj in strukturnih sprememb. Podjetniški sektor sledi razvoju na področju digitalizacije, prepočasi pa se odziva na področju inoviranju, predvsem pri uvajanju novih poslovnih modelov, ter prebojnih inovacij.
Odnos ljudi do podjetništva in digitalizacije sicer postaja vse bolj pozitiven, a hkrati odprtost družbe do sprememb, novih idej in globalizacije ostaja razmeroma nizka, podobno tudi učinkovitost države pri spodbujanju razvoja.
Predlagajo prednostne ukrepe države na štirih področjih.
- Aktivno spodbujanje sprememb: z ozaveščanjem o posledicah globalnih megatrendov in kako ustrezni odzivi nanje lahko vodijo k dvigu kakovosti življenja, spodbujanjem večje odprtosti do sprememb in upravljanjem preobrazbe.
- Krepitev znanj in veščin prebivalstva: s pospešenim izobraževanjem in (pre)usposabljanjem za znanja in spretnosti prihodnosti in s posodobljenimi in usmerjenimi sistemi izobraževanja in usposabljanja.
- Povečanje vlaganj sektorja države: v pametno in trajnostno preobrazbo, tudi z EU sredstvi in z zagotovitvijo infrastrukturnih pogojev – digitalna, izobraževalna, raziskovalno-razvojna in zelena infrastruktura.
- Nadaljnje izboljševanje poslovnega in inovacijskega okolja: s krepitvijo znanstveno-raziskovalnega, inovacijskega in digitalnega ekosistema, s spodbujanjem dinamičnega poslovnega okolja, ki zagotavlja učinkovito alokacijo virov in z izboljšanjem učinkovitosti državo pri zagotavljanju podpornih storitve in spodbujanju razvoja.