Poročilo o pregledu stanja na področju spremljanja poklicnega in strokovnega izobraževanja v Evropi
Poročilo o pregledu stanja na področju spremljanja poklicnega in strokovnega izobraževanja v Evropi je nastalo kot zaključna aktivnost po opravljenih študijskih obiskih 6 evropskih držav, izvedenih z namenom spremljanja in razvoja kakovosti na sistemski (nacionalni) ravni, v okviru projekta EQAVET za obdobji 2017 – 2019 in 2019 – 2021. Projekt izvaja CPI kot EQAVET Nacionalna referenčna točka.
Poročilo v uvodu pojasni razloge za spremjanje stanja na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, v nadaljevanju pa na kratko povzema bistvene značilnosti spremljanja zaposljivosti, oziroma nahajanja absolventov poklicnega in strokovnega izobraževanja v šestih evropskih državah: Avstrija, Finska, Madžarska, Nizozemska, Nemčija in Hrvaška. V zaključku povzame še ugotovitve za Slovenijo pri spremljanju absolventov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter ponuja razmislek o
V procesu spremljanja karierne poti diplomantov si zastavljamo vprašanja kot so: kje so diplomanti v določenem času po zaključku izobraževanja, ali so zaposleni, v nadaljnjem izobraževanju ali brezposelni; kje se zaposlujejo; kakšna so njihova delovna mesta; koliko so uspešni pri nadaljnjem izobraževanju; ali so delodajalci z njihovim znanjem zadovoljni; v kolikšni meri jim v izobraževanju pridobljena znanja pomagajo na delovnem mestu oz. pri nadaljnjem izobraževanju itd… Tovrstni podatki nas zanimajo v relaciji do različnih dejavnikov, kot so izobraževalni program, strokovni sektor, oblika izobraževanja (šolska ali vajeniška), starost diplomantov (ali gre za dijake ali odrasle osebe), spol, regija, SES, pripadnost različnim ranljivim skupinam diplomantov ipd. Na osnovi tovrstnih analiz lahko sklepamo o uravnoteženosti med izobraževalno ponudbo na eni strani in potrebami trga dela na drugi ter ugotavljamo, kako učinkovit je izobraževalni sistem pri podpori različnih skupin udeležencev na njihovi kasnejši karierni poti in pri njihovem siceršnjem spoprijemanju z izzivi življenja. Tovrstne povratne informacije nam omogočajo, da se lahko hitro odzivamo z nadgrajevanjem izobraževalne ponudbe tako na ravni celotnega sistema PSI kot na ravni posameznih izvajalcev, ki se lahko še dodatno prilagajajo tako specifičnim potrebam svojega lokalnega okolja kot tudi posebnostim populacije dijakov, ki se pri njih izobražuje.